{"id":24154,"date":"2024-08-04T12:43:56","date_gmt":"2024-08-04T10:43:56","guid":{"rendered":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/?p=24154"},"modified":"2024-08-05T12:45:27","modified_gmt":"2024-08-05T10:45:27","slug":"prostovoljno-delo-v-zavetiscu-fundacion-benjamin-mehnert-v-spaniji-7-dan","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/prostovoljno-delo-v-zavetiscu-fundacion-benjamin-mehnert-v-spaniji-7-dan\/","title":{"rendered":"Prostovoljno delo v zaveti\u0161\u010du Fundacion Benjamin Mehnert v \u0160paniji – 7. dan"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a><\/p>\n

4.8.2024 <\/strong>
\n7. dan <\/strong><\/p>\n

\n

Dober ve\u010der, najin zadnji ve\u010der. Zgodaj zjutraj poletiva domov, oditi bo te\u017eko. \u010ceprav \u010duti\u0161, da si se napolnil s pozitivno energijo in ljubeznijo kar za nekaj \u010dasa, pa vseeno ni lahko pustiti vsega tega kar tu. Ni bilo dovolj \u010dasa, nisva naredili dovolj, toliko je \u0161e za postoriti. Najte\u017eje je vpra\u0161anje, kaj le se bo zgodilo z vsemi najinimi psi?
\nV tem tednu sva o\u010distili kar lepo \u0161tevilo ograd, notranjih in zunanjih. V\u010dasih v sumljivo po\u010dasnem tempu, ker naju je zaustavljalo nepregledno \u0161tevilo dolgih nosov, ki so \u017eeleli samo malo pozornosti. O\u010distili sva vsa hudirjeva vedra, ve\u010d kot enkrat, poskrbeli, da so vsi psi imeli vedno sve\u017eo vodo. Zve\u010der sva pripravili zunanje izpuste za naslednji dan in \u0161e zadnji\u010d po\u010distili pri galgih v ladji. Potem sva poniknili, vsaka na svojo stran. Najraje bi se kar k njemu zvil v ko\u0161aro in zaspal tam. . .
\nSamostojno sva si zadali projekt, da opereva nakopi\u010den tekstil v pralnici. Zaveti\u0161\u010du so bili podarjeni \u0161tirje industrijski pralni stroji, a vedno je premalo \u010dasa za pranje, ostalega dela je ogromno. Hospital tu pa je zelo velik, obravnavajo veliko po\u0161kodb ob sprejemu v zaveti\u0161\u010de, resno se lotevajo ortopedskih podvigov. Za zraven je tu \u0161e pasji hotel, tako da neke robe za pranje je bilo – da te nekam prime! \ud83d\ude31 Ampak sva se pogumno lotili, prali in obe\u0161ali \u017eehte in danes je pralnica prazna, vsa roba pa oprana in zlo\u017eena. Vmes sva \u0161e pospravili in po\u010distili skladi\u0161\u010de tekstila.
\nDobili sva par psov za socializacijo. Iz mlade mastinke sva iz\u010desali, kot bi rekla Tja\u0161a, za tri \u010din\u010dile. Poigrali sva se tu in tam. Donirali spodoben mop in pomili teraso hostla in notranje prostore. Oprali perilo.
\nZaradi verjetno bla\u017eje son\u010dnice (\u0161ala, najhuj\u0161a stvar je par \u017euljev!) se nama ob\u010dasno odpelje in se re\u017eiva kot nori. Sva lepo aklimatizirani na neznosno vro\u010dino, zve\u010der ob 33. stopinjah sva polni energije in noriva naokrog, ker nama je prijetno hladno \ud83d\ude06 Sva hrustljavo zape\u010deni in komaj za silo hidrirani, \u010deprav sva spili, reci in pi\u0161i 7 8-litrskih fla\u0161konov vode! \ud83d\ude32 Pa ob\u010dasno kak\u0161no pivo, paaa\u0161eee!
\nTja\u0161a nama je odli\u010dno kuhala, predvsem pa postorila \u0161e marsikaj dodatnega ali vsaj preme\u010dkala 100 galgov ve\u010d, da sem jaz lahko pisala. Zato ji danes prepu\u0161\u010dam besedo, da strne najine ob\u010dutke, predvsem tudi o gostoljubnosti, ki sva je bile dele\u017ene. Vedno sva se po\u010dutili dobrodo\u0161li, vsi so zelo prijazni, bili sva pohvaljeni za delo, predvsem pa so vsi zelo hvale\u017eni za pomo\u010d. Vodijo lepo in urejeno zaveti\u0161\u010de in za\u017eeleli smo si, da se neko\u010d ponovno snidemo.
\nNata\u0161a se poslavlja s kratkim videom, ker bi od veselja malo belo rit najraje stisnila k sebi, a do tja je pa \u0161e nekaj dela \u2764\ufe0f Hvale\u017ena sem vsem smr\u010dkom, da sem bila lahko kratek utrinek v njihovih \u017eivljenjih. Vsem iz srca \u017eelim, da bi na\u0161li svoj dom, za\u017eiveli brez bole\u010din, strahu in lakote, sprejeti in ljubjeni. \u2764\ufe0f\u2764\ufe0f\u2764\ufe0f (zdaj grem pa \u0161e malo solze brisat).
\nFundac\u00edon Benjam\u00edn Mehnert … Mesec januar … Pogovor z Nata\u0161o in padla je ideja … Kaj \u010de greva v to zaveti\u0161\u010de. O njem sem \u017ee brala, jih dlje \u010dasa spremljam in obe naju je vleklo sem \u017ee kar nekaj \u010dasa. Napokali kufre in greva.
\nPristanek v Sevilli, Uber do zaveti\u0161\u010da.
\nPrvi ob\u010dutki neverjetni. Zaposleni prijazni, odprti, \u017ee takoj sva se po\u010dutili dobrodo\u0161li.
\nValjda sva se takoj zakopali med hrtke in zve\u010der \u017ee pospravljali in polnili vedra z vodo.
\nV zaveti\u0161\u010du je mnogo galgov, tudi greyhoundov in drugih pasem. Situacija v \u0160paniji se prepo\u010dasi izbolj\u0161uje, tudi nova zakonodaja ni v prid galgom, saj jih Zakon o za\u0161\u010diti \u017eivali ne \u0161\u010diti. Za njih veljajo druga\u010dna pravila. \u017dalostno in grozljivo hkrati. \ud83d\ude14
\nVsak dan sva postorili kar nama je bilo re\u010deno, nekaj \u017ee rutinskih del, vsak dan sva dobli tudi kak\u0161no novo zadol\u017eitev. Opremljeni s smeti\u0161no za kakce in “nakladalko” sva hodili od ograde do ograde in se povsod tudi nacarkljali do nezavesti.
\nTu je vse skupaj 600 psov, ve\u010dina galgov. Galgi, ki so bili rojeni pod sre\u010dno zvezdo in so se re\u0161ili krutega \u017eivljenja pri galguerih oziroma krutega \u017eivljenja na cestah, prepu\u0161\u010deni na nemilost te\u017ekega okolja.
\nAlafia, Cheer, Pistachio, Ayana, Amerika, Nilo, Ayfer, Santana, Jerico, Rebeca, Idaho, Elma, Luna, Pinki…
\nIn \u0161e bi lahko na\u0161tevala. Vsako ime predstavlja galga, s svojim prav posebnim in edinstvenim karakterjem. Nekateri pogumni, \u017eivahni, igrivi, radovedni, pla\u0161ljivi, prestra\u0161eni … \ud83e\ude77
\nIn nekaterim galgom \u010dlovek predstavlja strah in trepet. In ravno taki so se mi \u0161e posebej vtisnili v srce.
\nGalga Cheer, ki je prve dni otrpnila od groze, dih se je ustavil, telo zakr\u010deno in treso\u010de. In po vsakodnevnih obiskih (ve\u010dkrat na dan seveda) je punca \u017ee pokazala svojo radovednost. Zadnje dva dni je \u017ee prikupno in skoraj nevidno porepkala, ko sem pri\u0161la v ogrado, prosila za \u0161e malce masa\u017ee.
\nNa ve\u010dji ogradi trije pla\u0161koti. Alafia, Nilo, America. Ko sem pri\u0161la v ogrado, brezglavo tekanje okoli. Panika. Po dolgem sedenju v ogradi (vsak dan ve\u010drat), se je tudi brezglavo tekanje umirjalo, se spremenilo v hojo, na koncu zmaga, da so se ulegli na tla, pa \u010detudi na razdalji. Nila je radovednost hitro pripeljala do mene in ugotovil je, da bo\u017eanje pa kar precej pa\u0161e. Sledila je pun\u010dka America, ki je tudi na za\u010detkj pri\u0161la po po\u010dohce, nato pa v dir hitro stran. Po dnevih dru\u017eenja sta se obe carkljali, pa \u010deprav malce previdno. In zadnja od tega tria …
\nAlafia. Ne predstavljam si, kaj je v \u017euvljenju vse do\u017eivela. \u017divljenje ji defitnivino ni bilo lahko. \u010clovek sama groza. V hi\u0161ki zmrzne in upa, da v bli\u017eini \u010dloveka le pre\u017eivi. Telo trdo, zakr\u010deno, treso\u010de. Vsakodnevno dru\u017eenje je v njej le vzbuduilo radovednost. Vsak moj premik je radovedno spremljala in \u0161la prevohljat mesta, kjer sem sedela. Klobasa, ki se je zakotalila po tleh je bila prav slastna. Brezglavo teknje se je hitro umirilo, kro\u017eila je okoli mene vedno na kraj\u0161i razdalji. Povohala me je \u010disto hitro in previdno, danes je pri\u0161la \u017ee tako blizu, da sem jo lahko pobo\u017eala pod gob\u010dkom.
\nKako malo potrebujejo, da v tebi ne vidijo ve\u010d stra\u0161ne groze – potrpe\u017eljivost, umirjen glas, bodrenje, da bo vse v redu, da bli\u017eina tebe ne boli, da dotiki niso ni\u010d stra\u0161ljivega.
\nMalo po malo, centimeter po centimeter.
\nPri nekaterih je \u017ee zmaga, da te nevidno in nesli\u0161no povohajo po hrbtu, za nekatere, da se ule\u017eejo 3 m stran od tebe, nekateri vzamejo celo hrenovko iz rok …
\nIzku\u0161nja je bila neprecenljiva. Samo zaveti\u0161\u010de me je res izjemno presenetilo. Kako dobro je organizirano, \u010disto\u010da na visokem nivoju, pri zaposlenih se \u010duti, da dihajo skupaj, da dihajo skupaj za njih. Za galge, greyhounde, podence, ku\u017eke drugih pasem, ma\u010dke … \u010cutiti je njihovo ne\u017enost in razumevanje, res to po\u010dnejo s srcem. Vidi se. \u010cuti se.
\nPo\u010dutila sem se sprejeto, kot del njih. Vse smo se zmenili z mix \u0161pan\u0161\u010dino, angle\u0161\u010dino, vsi se trudijo, za naju so si vzeli \u010das, povedali tudi kak\u0161no je trenutno stanje z galgi na jugu \u0160panije.
\nVse najine misli in ob\u010dutke bova definitivno delili z vami. Nekje v \u017eivo, na klepetu in hrtjem spro\u0161\u010denem dru\u017eenju.
\n…
\nSedim na najini terasi, z grenkim ob\u010dutkom. O\u010di se solzijo. Ne \u017eelim oditi … Z mislijo sem pri vseh teh hrtjih ritih, ki svoj dom \u0161e \u010dakajo. Res krvavo potrebujejo dom, potrebujejo prilo\u017enost, da, lahko za\u017eivijo sre\u010dno, hrtje \u017eivljenje, ki si ga resni\u010dno zaslu\u017eijo.
\nTe\u017eko je slovo, izredno te\u017eko. In v nebo po\u0161iljam misli in \u017eelje, da prav vsak od njih najde svoj dom, svoj koti\u010dek na zemlji kjer bo ljubljen.<\/p>\n

Tja\u0161a in Nata\u0161a<\/p>\n

Dru\u0161tvo HRTJI SVET Slovenije
\nwww.hrtjisvet.org
\ninfo@hrtjisvet.org<\/p>\n

\n\r\n\t\t