<\/p>\n
Galgo in Podenco Ibicenco – lovca, ki \u017eivita in kon\u010data v bedi.<\/p><\/div>\n
\n<\/a>V za\u010detku 80-ih let prej\u0161njega stoletja in po vstopu \u0160panije v Evropsko unijo (1986) se je ekonomski polo\u017eaj v dr\u017eavi izbolj\u0161al in mnogo ljudi si je kupilo stare pode\u017eelske hi\u0161e s posestvi, pode\u017eelski ljudje pa so iskali mo\u017enost za izbolj\u0161anje svojega polo\u017eaja. Ti skupini ljudi sta iz ljubezni do lova ponovno za\u010deli vzrejati galge, obdr\u017eali pa sta tudi tradicijo obe\u0161anja psov ob koncu lovske sezone oziroma \u2013 v modernej\u0161i razli\u010dici \u2013 prepustitev psov cesti ali zaveti\u0161\u010dem, ki NISO podprta s strani dr\u017eave in so ponavadi v celoti odvisna od donacij dobrih ljudi. Tudi v 21. stoletju se kljub modernizaciji in napredku \u017eivljenje lovskih galgov in podencov ibicencov ni bistveno spremenilo ali izbolj\u0161alo.<\/p>\nVe\u010dina lovskih psov v \u0160paniji je vzrejena na pasjih farmah, kjer pogosto \u017eivijo v grozljivih higienskih razmerah, tako brez primerne zdravstvene oskrbe (niso cepljeni, tretirani proti zajedavcem, itd.) kot tudi primerne prehrane. Psi pogosto tudi niso tetovirani in mikro\u010dipirani, tako tudi o lastnikih ni nobene uradne identifikacije. \u0160panski lovci, imenovani galguerosi, in cigani, imenovani gitano, svojih galgov in podencev ne tretirajo kot hi\u0161ne ljubljen\u010dke, ampak zgolj kot orodje za dosego njihovega cilja \u2013 zmago in denar!\nVe\u010dinoma galguerosi in gitani svoje pse zadr\u017eujejo v kleteh, podzemnih bunkerjih, barakah, majhnih kletkah, privezane za drevo brez zato\u010di\u0161\u010da. Pogosto so prostori, kjer jih zadr\u017eujejo, na izoliranih mestih, oddaljenih stran od ljudi in naselij. Pse obiskujejo enkrat do dvakrat tedensko, in \u010de jih hranijo, jih hranijo z ostanki hrane, suhega kruha ali trupli pi\u0161\u010dancev. Najve\u010dkrat pa so dobesedno sestradani.<\/p>\nZa namen lova za\u010dnejo pse uporabljati zelo hitro, najve\u010dkrat \u017ee pri dopolnjenem enem letu starosti. Tak\u0161ni psi pa so, ob vseh neustreznih bivalnih pogojih in neprimerni prehrani, \u017ee po eni sami lovni sezoni povsem iztro\u0161eni in na koncu svojih \u017eivljenjskih mo\u010di. V povpre\u010dju so zavr\u017eeni galgi in podenci stari dve ali tri leta, \u010de je pes dober lovec, pre\u017eivi pri lastniku dlje \u010dasa in ima ve\u010d mo\u017enosti za nadaljevanje pasme, kljub temu pa le redki \u017eivijo z lastnikom do svojega osmega leta starosti. Ker je vzreja galgov tako \u201cpreprosta\u201d in nenadzorovana, se njihovi lastniki po zaklju\u010deni lovski sezoni ne trudijo in ne obremenjujejo z ohranjanjem psov, ker vedo, da bodo do nove sezone zlahka dobili nove.\nLovska sezona v \u0160paniji se za\u010dne septembra in traja do konca januarja. V tem \u010dasu \u0161panski hrti slu\u017eijo lovcem zgolj kot \u201corodje\u201d za lov. Po kon\u010dani sezoni lova jih zavr\u017eejo ali pokon\u010dajo na zelo nehumane na\u010dine. Domi\u0161ljija, kako se znebiti psa, pri \u0160pancih ne pozna meja. Pse pretepejo do smrti, vr\u017eejo v vodnjake, zastrupijo, uporabijo za tar\u010de pri lovu ali v pasjih bojih, \u017eive za\u017egejo,… \u0160panska “tradicija” je, da pse ob koncu sezone obesijo. Pse, ki so bili dobri lovci, obesijo visoko na drevo, da hitro poginejo. Pri slabih lovcih, ki so lastniku prinesli sramoto in razo\u010daranje, pa se poslu\u017eujejo tako imenovanega “piano play”. Ne\u017eelene pse obesijo z dreves tako, da se s ta\u010dkami komajda dotikajo tal. Nebogljena \u017eival stopica z ene ta\u010dke na drugo, v upanju da se bo re\u0161ila. Tako se du\u0161i ure in ure ali celo dneve.<\/p>\n <\/p>\n<\/p>\n <\/p>\n\u0160panske dobrodelne organizacije ocenjujejo, da je vsako leto ob koncu lovske sezone zavr\u017eenih okrog 50 tiso\u010d lovskih psov. Koliko jih je dejansko, ne ve nih\u010de! Psi, ki so re\u0161eni in pripeljani v zaveti\u0161\u010da, so bili najve\u010dkrat prepu\u0161\u010deni cesti, privezani na tire, pretepeni, povo\u017eeni na cestah ali obe\u0161eni. Pogosto so na smrt shirani, z v ko\u017eo za\u017ertimi vrvmi in s polomljenimi kostmi, ter ka\u017eejo o\u010ditne znake travm zaradi pretepanja in mu\u010denja. V zaveti\u0161\u010du se znajdejo celo psice z legli in mladi\u010di, starimi do treh mesecev.<\/p>\nSeveda tudi v \u0160paniji obstajajo organizacije oz. prostovoljna dru\u0161tva za za\u0161\u010dito in pomo\u010d \u017eivalim, ki aktivno pomagajo pri re\u0161evanju tega pere\u010dega problema, ob pomo\u010di organizacij iz drugih dr\u017eav Evrope. Tak\u0161no je tudi na\u0161e dru\u0161tvo, saj se trudimo poiskati nove in ljube\u010de domove zavr\u017eenim lovcem. Aktivno delujemo in se po svojih mo\u010deh trudimo pomagati tem psom bodisi z donacijami v gotovini, z zdravili, s hrano in ostalimi poslanimi potreb\u0161\u010dinami. Tovrstne organizacije in dru\u0161tva so pomagale zgraditi ali dograditi veliko zaveti\u0161\u010d, ki pa so \u0161e zmeraj prepolna zavr\u017eenih in re\u0161enih psov, kljub temu, da je precej\u0161nje \u0161tevilo, \u0161e posebej hrtov, \u017ee na\u0161lo svoje ljube\u010de domove v mnogih evropskih dr\u017eavah, vklju\u010dno s Slovenijo. Zelo tragi\u010dno je tudi dejstvo, da premnogi re\u0161eni psi tudi v zaveti\u0161\u010dih niso na varnem. \u0160e zmeraj je veliko vlomov v ta zaveti\u0161\u010da, od koder ukradene pse ponovno prodajajo galguerosom, da jih le-ti ponovno izkoristijo za namen lova.*<\/p>\n <\/p>\nMarsikdo se bo morda vpra\u0161al, ja, kaj pa naj po\u010dnem s hrtom, z lovcem ali s teka\u010dem? I\u0161\u010dem vendar dru\u017einskega psa! \u2026<\/em><\/strong><\/p>\n <\/p>\nVsi mi, ki \u017ee \u017eivimo s posvojenimi galgi in podenci, lahko na to vpra\u0161anje odgovorimo le eno: \u201cTo so prekrasni in idealni dru\u017einski psi.\u201d Predvsem so pa mirni, vdani, inteligentni in povsem nevsiljivi sostanovalci. Psi, ki redko lajajo in so mo\u010dno navezani na ljudi, ne\u017eni in ljube\u010di, tudi do otrok. Agresija je zanje tuj pojem. Potrebujejo le prilo\u017enost, veliko \u010dasa, ljubezni in primerne posvojitelje, da ponovno za\u017eivijo in zadihajo vse to kar se lepega dogaja okrog njih. V zameno boste dobili vdanega prijatelja!<\/p>\n*Vir: Brennan Beryl, From heaven to hell ~ The story of the galgo espanol<\/p>\n <\/p>\nZna\u010dilnosti in opis pasme\u00a0\u0160panski hrt – Galgo Espanol<\/div><\/a>\n <\/p>\nZna\u010dilnosti in opis pasme\u00a0Ibi\u0161ki pes – Podenco Ibicenco<\/div><\/a>\n <\/p>\n<\/iframe><br \/>\n<div class=\"action\"><p><\/p><\/div><br \/>\n<h3 style=\"text-align: center; margin-top: 25px\"><span class=\"lines\">PROBLEMATIKA GREYHOUNDOV NA IRSKEM IN V VELIKI BRITANIJI<\/span><\/h3><\/p>\n<p> <\/p>\n<div class=\"action\"><p>Tek za \u017eivljenje<\/p><\/div>\n<p>Namen teka\u0161ke industrije je samo eden: DOBI\u010cEK. Mogotci v samem vrhu teka\u0161ke industrije to dejstvo sicer vztrajno zanikajo in teka\u0161ko industrijo v javnosti predstavljajo idealizirano, a \u017eal je sama realnost dale\u010d stran od podobe, ki jo \u017eelijo prikazati.\u00a0Nenadzorovano \u0161irjenje teka\u0161ke industrije v 20. stoletju je povzro\u010dilo ogromno \u0161tevilo vzrejenih greyhoundov in s tem tudi smrt ve\u010d kot 10.000 nekonkuren\u010dnih hrtov letno. Prevladuje miselnost, da je njihova smrt sprejemljiva, \u010de je le v korist dobi\u010dka.<\/p>\n<p> <\/p>\n<div class=\"action\"><p>Zgodovina hrtjih dirk<\/p><\/div>\n<p> <\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey1.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignright\" alt=\"grey1\" src=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey1.jpg\" width=\"709\" height=\"407\" \/><\/a>V preteklosti so bile stave na hrtje dirke in obiski tekem rezervirani le za vi\u0161ji dru\u017ebeni sloj. A kmalu so hrtje dirke postale zelo popularne in tak\u0161en na\u010din zaslu\u017ekarstva se je raz\u0161iril tudi med delovni razred, ki je mno\u017ei\u010dno obiskoval tekme in stavil na pse z upanjem na hiter zaslu\u017eek.\u00a0Umetno vabo so prvi\u010d uporabili leta 1876 v angle\u0161kem kraju Hendon. \u0160est hrtov je moralo prete\u010di 400 metrov dolgo ravno stezo in loviti umetno vabo. Ker pa hrti pri teku za umetno vabo niso dosegali \u017eeljene hitrosti in s tem vidnej\u0161ih rezultatov, se je ponovno uveljavila uporaba \u017eivih vab, umetna vaba pa je utonila v pozabo.<\/p>\n<p>Teka\u0161ke steze, kot jih poznamo danes, izvirajo iz Amerike. Owen Patrick Smith iz Kalifornije, je leta 1925 izumil prvo mehansko vodeno umetno vabo in kro\u017ena dirkali\u0161\u010da (ovale).<\/p>\n<p>Teka\u0161ka industrija se je razvila v Angliji in tudi na Irskem, v Ameriki in v Avstraliji, v manj\u0161em obsegu pa je prisotna tudi v Mehiki, Argentini, \u010cilu, Novi Zelandiji, Afriki, Pakistanu, Vietnamu, \u0160paniji in na Portugalskem. V Angliji trenutno obratuje 27 teka\u0161kih stez z licenco in ena na \u0160kotskem.<\/p>\n<p>Nekaj dejstev o \u017eivljenju teka\u0161kih greyhoundov:<br \/>\n\u2022 Ve\u010dino dneva (od 18 pa tja do 23 ur) pre\u017eivijo v svojih kletkah, ki so zelo majhne. Tako majhne, da se v\u010dasih hrt v njej ne more niti vzravnati ali po\u0161teno obrniti. Obi\u010dajno so lesene, kar \u0161e dodatno ote\u017euje vzdr\u017eevanje higiene. Na tleh imajo obi\u010dajno postlan razrezan \u010dasopisni papir ali celo kak\u0161no tanko preprogo. Zgodi se tudi, da v kletko nastanijo celo po dva hrta skupaj in jima nadenejo nagob\u010dnike, da ne bi pri\u0161lo do po\u0161kodb. Zaradi tak\u0161nih \u017eivljenjskih razmer so velikokrat polni bolh in klopov.<br \/>\n\u2022 Za opravljanje potrebe jih 3-4 krat na dan v majhnih skupinah peljejo iz kletk.<br \/>\n\u2022 Hranijo jih z mehko hrano, zato so njihovi zobje obi\u010dajno v slabem stanju, saj prakti\u010dno ni\u010d ne grizejo. Ker zobje svoje funkcije ne opravljajo, tudi ni prisotnega samo\u010di\u0161\u010denja.<br \/>\n\u2022 Greyhoundi so \u010dustveni, dru\u017eabni in ob\u010dutljivi psi, na katere zelo vplivajo spremembe v njihovem okolju. Zaradi na\u010dina \u017eivljenja in \u0161tevilnih transportov na tekme so podvr\u017eeni stresu, kar vpliva tudi na njihov imunski sistem, ki je oslabljen.<br \/>\n\u2022 Kadar se hrti pri treningu ali na tekmi po\u0161kodujejo, se jih obi\u010dajno ne zdravi, ampak jih raje kar usmrtijo, saj bi njihovo zdravljenje lastnike preve\u010d stalo. Manj\u0161e po\u0161kodbe, kot so zlomljeni ali amputirani prsti, zlomljene kosti v gle\u017enju ter notranji in zunanji paraziti, pa ostanejo nezdravljene.<br \/>\n\u2022 Greyhounde se na tekme preva\u017ea tudi v oddaljene kraje in ti transporti niso vedno njim prijazni. V poletnem \u010dasu se velikokrat zgodi, da zaradi neprimernega transporta hrti prispejo na cilj popolnoma dehidrirani ali pa na poti celo do\u017eivijo toplotni \u0161ok, katerega posledica je najve\u010dkrat tudi smrt.<\/p>\n<p>Mladi\u010dki se skotijo v ve\u010djih psarnah (lahko bi rekli kar farmah) hrtov in \u017eivijo v malo ve\u010djih kletkah, kjer jih socializirajo. Pri starosti treh mesecev dobijo tetova\u017ee v obe u\u0161esi, v eno uho tetovirajo njihov datum skotitve, v drugo pa zaporedno \u0161tevilko iz registra. Zelo hitro jih za\u010dnejo spodbujati k teku in kmalu jih seznanijo z mehansko umetno vabo in z lovom nanjo. Nau\u010dijo jih \u0161tartati iz \u0161tartnega boksa in tega, da jih pri teku ne smejo zamotiti drugi psi ali okolica. Celotno obdobje treninga traja dve leti, nato pa ocenijo, kateri izmed njih so resni\u010dno toliko perspektivni, da lahko prete\u010dejo celotno progo brez distrakcij v zadovoljivem \u010dasu. Le tisti dovolj hitri dobijo licenco za tek. Vsi ostali, ki so prepo\u010dasni ali po\u0161kodovani, so \u017eal vi\u0161ek, ki je usmr\u010den ali zavr\u017een, v najbolj\u0161em primeru pa posvojen.<\/p>\n<p>Greyhounde vzrejajo v tako velikem \u0161tevilu, ker so le redki rojeni zmagovalci. Da ne bo pomote, vsi greyhoundi so hitri, a \u017eal so zato tudi povpre\u010dni. Le tisti, ki izstopajo iz povpre\u010dja in presegajo rezultate drugih, to pomeni, da lahko prina\u0161ajo denar, so v o\u010deh teka\u0161ke industrije vredni \u017eivljenja, vsaj za nekaj \u010dasa\u2026<\/p>\n<p> <\/p>\n<div class=\"action\"><p>Mno\u017ei\u010dna vzreja…. in kam potem izginejo?<\/p><\/div>\n<p> <\/p>\n<p>Vzemimo primer Anglije in Irske. Letno je prijavljenih okrog 5.000 legel greyhoundov, 700 v Angliji, 4.300 na Irskem. Povpre\u010dno leglo \u0161teje 8 mladi\u010dev, kar znese 40.000 novih greyhoundov na leto.\u00a0\u0160tevilo greyhoundov, vpisanih v register, pa zna\u0161a le okrog 28.000 greyhoundov. To bi pomenilo, da je povpre\u010dno \u0161tevilo mladi\u010dev na leglo le 5 do 6 greyhoundov in ne osem.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><em><strong>Kam izgine skoraj 12.000 mladi\u010dkov do tretjega meseca starosti?<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Ve\u010dina greyhoundov (75 %), ki tekmujejo v Angliji, prihaja iz Irske. V Angliji je trenutno 28 teka\u0161kih stez z licenco ter pribli\u017eno 20 teka\u0161kih stez brez licence, na Irskem pa obratuje okrog 20 stez.\u00a0Da lahko hrti tekmujejo na teka\u0161kih stezah, potrebujejo licenco za tek. Licenco pridobi le okrog 11.000 greyhoundov letno. Od 28.000 greyhoundov vpisanih v register jih licenco pridobi manj kot polovica. Recimo, da jih na dirkalnih stezah brez licence tekmuje \u0161e 2.000, kar znese 13.000 greyhoundov.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><em><strong>Kje je teh 15.000 greyhoundov brez licence?<\/strong><\/em><\/p>\n<p>\u010ceprav se vsako leto upokoji okoli 10.000 greyhoundov z licenco, jih nov dom po kon\u010dani karieri najde le pribli\u017eno 3.500. Ker pa se evidenca vodi zelo povr\u0161no in brez pravega reda, najbr\u017e tudi \u0161tevilka 3.500 ni realna. Sem so v\u0161teti le upokojeni hrti z licenco.<\/p>\n<p>\u010ce malo povzamemo \u0161tevilke: od letno skotenih 40.000 greyhoundov v Angliji in na Irskem licenco za tek pridobi le 10.000 hrtov. Letno imamo primanjkljaj 30.000 hrtov!\u00a0Te \u0161tevilke veljajo le za Anglijo in Irsko, in kje so \u0161e vse ostale dr\u017eave?<\/p>\n<p> <\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey21.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-262\" alt=\"grey2\" src=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey21.jpg\" width=\"955\" height=\"370\" srcset=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey21.jpg 955w, https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey21-300x116.jpg 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 955px) 100vw, 955px\" \/><\/a><\/p>\n<div class=\"action\"><p>Kaj se dogaja z njimi?<\/p><\/div>\n<p> <\/p>\n<p>Mladi\u010dke, za katere ocenijo, da nimajo \u017eeljenega potenciala, najverjetneje usmrtijo \u017ee pred tretjim mesecem starosti.<br \/>\nV prvih dveh letih hrtovega \u017eivljenja, kolikor traja njihov trening, se veliko hrtov po\u0161koduje ali pa \u017ee pred iztekom te dobe ocenijo, da niso dobi\u010dkonosni.<\/p>\n<p>Hrti z licenco se prav tako lahko po\u0161kodujejo ali izka\u017eejo za neperspektivne. Stalna praksa je, da huje po\u0161kodovane hrte usmrtijo kar na teka\u0161ki stezi, saj bi za njihovo zdravljenje morali nameniti preve\u010d denarja.<\/p>\n<p>Tudi hrtom, ki so dosegali izjemne rezultate, s\u010dasoma za\u010dnejo pe\u0161ati mo\u010di. Ko se to zgodi, niso ve\u010d opevani zmagovalci, ampak le denarno breme za lastnika. Velikega \u0161tevila hrtov se odkri\u017eajo kar z usmrtitvijo, lahko jih zavr\u017eejo, do smrti pretepejo ali pohabijo (odre\u017eejo u\u0161esa, da ni mogo\u010de izslediti lastnika). Nekateri trenerji naj bi imeli celo dogovore z veterinarskimi klinikami, da hrte pripeljejo k njim. Kaj se z njimi dogaja tam, lahko le predvidevamo.<\/p>\n<p>Prevelika vzreja hrtov ima slab vpliv tudi na ostale pasme psov in me\u0161ance. Zaradi njihove mno\u017ei\u010dne vzreje jih ogromno potrebuje nov dom. Ko se odlo\u010dimo za posvojitev hrta, ki so ga namenoma vzredili in zavrgli, mnogokrat za nov dom prikraj\u0161amo kak\u0161nega drugega brezdomnega psa.<\/p>\n<p>Na tekmah je prepovedana uporaba \u017eive vabe, kljub temu pa naj bi jo na treningih \u0161e vedno uporabljali, saj le \u017eive \u017eivali izjemno vzpodbudijo hrtov nagon in pove\u010dajo njegovo \u017eeljo po ulovu plena. S tem seveda pridobijo \u010dim bolj\u0161i rezultat, posledi\u010dno pa tudi ve\u010dji zaslu\u017eek.<\/p>\n<p>Vse to ‘odstranjevanje’ hrtov se seveda ne bele\u017ei in je skrbno skrito pred javnostjo. Teka\u0161ka industrija \u0161e vedno vztrajno trdi, da je za tekmovalne hrte dobro poskrbljeno, da \u017eivijo v primernih \u017eivljenjskih razmerah in da imajo vso potrebno veterinarsko oskrbo. \u010ce pa pogledamo realno, vidimo, da to enostavno ni mogo\u010de. \u010ce v dolo\u010deni ‘psarni’ in pri trenerju \u017eivi okrog 150 psov, so to enormni stro\u0161ki. Ve\u010dina denarja, ki ga greyhound prislu\u017ei z zmago, gre v lastnikov \u017eep in ne za njegovo oskrbo. Lastnik hrta in skrbnik, ki hrta videva vsak dan, obi\u010dajno nista ena in ista oseba. Zakaj teka\u0161ka industrija vztraja pri svoji verziji, si lahko preberete v poglavju Zaslu\u017ekarji.<\/p>\n<p> <\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey31.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-263\" alt=\"grey3\" src=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey31.jpg\" width=\"955\" height=\"271\" srcset=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey31.jpg 955w, https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey31-300x85.jpg 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 955px) 100vw, 955px\" \/><\/a><\/p>\n<p> <\/p>\n<div class=\"action\"><p>Zaslu\u017ekarji – THE MONEY MAKERS<\/p><\/div>\n<p> <\/p>\n<p>Samo v Angliji teka\u0161ka industrija pe\u0161\u010dici ljudi v njenem vrhu prinese okoli 2,5 milijard funtov letno!<br \/>\nNekateri vodje teka\u0161kih stez, ki pobirajo stave, pla\u010dujejo prostovoljni prispevek, ki zna\u0161a 0,6 % od vseh prejetih stav, v British Greyhound Racing Fund, kar zna\u0161a okoli 11,24 milijonov funtov. Ker je ta prispevek prostovoljen, ga 17 % vodij teka\u0161kih stez sploh ne pla\u010duje.<\/p>\n<p>Neverjetno, a od teka\u0161ke industrije ima dobi\u010dek tudi angle\u0161ka vlada, ki od vodij teka\u0161kih stez pobira davke na stave. Direkten dobi\u010dek od samih stav pa ji prina\u0161a \u0161e dru\u017eba Tote Bookmakers, ki je v lasti vlade in je ena izmed \u0161estih najve\u010djih dru\u017eb, ki posedujejo teka\u0161ke steze in pobirajo stave. V letu 2007 je dru\u017eba Tote Bookmakers s pomo\u010djo teka\u0161ke industrije vladi prinesla 19,4 milijonov funtov dobi\u010dka! Zdaj vam je verjetno malo bolj jasno, zakaj vlada hrtjih stez \u0161e ni zaprla.<\/p>\n<p>99 % vseh stav pobere Bookmakers Afternoon Betting Service (BAGS), ki tekme prena\u0161a preko televizije (kot TV prodaja) in preko spleta. Na dan prena\u0161ajo okoli 70 tekem, kar pomeni, da mora samo za potrebe BAGS-a na teden tekmovati okoli 3000 greyhoundov. Edini namen prenosov teh tekem je dobi\u010dek!<\/p>\n<p>\u010ceprav greyhoundi tej dru\u017ebi prina\u0161ajo na milijone funtov, je za njih same zelo slabo poskrbljeno. Predstavljajo le sredstvo, ki lahko prinese denar in ne \u017eivo bitje. Kakor hitro niso ve\u010d dobi\u010dkonosni, se jih enostavno zamenja z bolj\u0161imi. Odslu\u017eeni greyhoundi, ki so prina\u0161ali milijone, pa kon\u010dajo na smeti\u0161\u010du, so enostavno usmr\u010deni ali zavr\u017eeni. Le redki med njimi imajo to sre\u010do, da lahko po kon\u010dani karieri u\u017eivajo svoje \u017eivljenje kot hi\u0161ni ljubljen\u010dki in kot \u010dlani dru\u017eine.<\/p>\n<p> <\/p>\n<a href=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/angleski-hrt-greyhound\"><div class=\"button2\" style=\"background-color: #F70A69\">Zna\u010dilnosti in opis pasme\u00a0Angle\u0161ki hrt – Greyhound<\/div><\/a>\n<p> <\/p>\n<a href=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/lurcher\"><div class=\"button2\" style=\"background-color: #F70A69\">Zna\u010dilnosti in opis pasme\u00a0Lurcher<\/div><\/a>\n<p> <\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" src=\"http:\/\/www.youtube.com\/embed\/sJepkYtZGps\" height=\"716\" width=\"955\" allowfullscreen=\"\" frameborder=\"0\"><\/iframe><\/p>\n<p> <\/p>\n<div><strong>Viri:<\/strong><\/div>\n<div>Branigan Cynthia –\u00a0Adopting the racing greyhound, 3.izdaja (2003)<\/div>\n<div>Greyhound action –\u00a0<a href=\"http:\/\/www.greyhoundaction.org.uk\/greyhound.html\" target=\"_blank\">Measuring the Massacre, fact sheet 2<\/a>\u00a0\u00a0(5. jan. 2012)<\/div>\n<div>Greyhound action –\u00a0<a href=\"http:\/\/www.greyhoundaction.org.uk\/greyhound.html\" target=\"_blank\">Cruelty and the greyhound racing industry: some sample cases, fact sheet 7<\/a>\u00a0\u00a0(5. jan. 2012)<\/div>\n<div>Greyhound action –\u00a0<a href=\"http:\/\/www.greyhoundaction.org.uk\/greyhound.html\" target=\"_blank\">Greyhound as companion animals, fact sheet 3<\/a>\u00a0\u00a0(5. jan. 2012)<\/div>\n<div>Greyhound action –\u00a0<a href=\"http:\/\/www.greyhoundaction.org.uk\/greyhound.html\" target=\"_blank\">You bet they die, fact sheet 1<\/a><\/div>\n<div>Greyhound board of Great Britain –\u00a0<a href=\"http:\/\/www.thedogs.co.uk\/HistoryofGreyhoundRacing.aspx\" target=\"_blank\">History of greyhound racing<\/a>(5. jan. 2012)<\/div>\n<div>\n<div>Greyt exploitations – <a href=\"http:\/\/www.greytexploitations.com\/introduction\/lack-of-welfare\" target=\"_blank\">Lack of welfare<\/a>\u00a0(5. jan. 2012)<\/div>\n<div>Greyt exploitations – <a href=\"http:\/\/www.greytexploitations.com\/the-money-makers\" target=\"_blank\">The money makers<\/a>\u00a0(5. jan. 2012)<\/div>\n<div>Wikipedia – <a href=\"http:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Greyhound_racing\" target=\"_blank\">Greyhound racing<\/a>\u00a0(1. feb. 2012)<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p> V za\u010detku 80-ih let prej\u0161njega stoletja in po vstopu \u0160panije v Evropsko unijo (1986) se je ekonomski polo\u017eaj v dr\u017eavi izbolj\u0161al in mnogo ljudi si je kupilo stare pode\u017eelske hi\u0161e s posestvi, pode\u017eelski ljudje pa so iskali mo\u017enost za izbolj\u0161anje svojega polo\u017eaja. Ti skupini ljudi sta iz ljubezni do lova ponovno za\u010deli […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"page-full.php","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-72","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/72","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=72"}],"version-history":[{"count":13,"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/72\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":19976,"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/72\/revisions\/19976"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=72"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
Ve\u010dina lovskih psov v \u0160paniji je vzrejena na pasjih farmah, kjer pogosto \u017eivijo v grozljivih higienskih razmerah, tako brez primerne zdravstvene oskrbe (niso cepljeni, tretirani proti zajedavcem, itd.) kot tudi primerne prehrane. Psi pogosto tudi niso tetovirani in mikro\u010dipirani, tako tudi o lastnikih ni nobene uradne identifikacije. \u0160panski lovci, imenovani galguerosi, in cigani, imenovani gitano, svojih galgov in podencev ne tretirajo kot hi\u0161ne ljubljen\u010dke, ampak zgolj kot orodje za dosego njihovega cilja \u2013 zmago in denar!\nVe\u010dinoma galguerosi in gitani svoje pse zadr\u017eujejo v kleteh, podzemnih bunkerjih, barakah, majhnih kletkah, privezane za drevo brez zato\u010di\u0161\u010da. Pogosto so prostori, kjer jih zadr\u017eujejo, na izoliranih mestih, oddaljenih stran od ljudi in naselij. Pse obiskujejo enkrat do dvakrat tedensko, in \u010de jih hranijo, jih hranijo z ostanki hrane, suhega kruha ali trupli pi\u0161\u010dancev. Najve\u010dkrat pa so dobesedno sestradani.<\/p>\n
Za namen lova za\u010dnejo pse uporabljati zelo hitro, najve\u010dkrat \u017ee pri dopolnjenem enem letu starosti. Tak\u0161ni psi pa so, ob vseh neustreznih bivalnih pogojih in neprimerni prehrani, \u017ee po eni sami lovni sezoni povsem iztro\u0161eni in na koncu svojih \u017eivljenjskih mo\u010di. V povpre\u010dju so zavr\u017eeni galgi in podenci stari dve ali tri leta, \u010de je pes dober lovec, pre\u017eivi pri lastniku dlje \u010dasa in ima ve\u010d mo\u017enosti za nadaljevanje pasme, kljub temu pa le redki \u017eivijo z lastnikom do svojega osmega leta starosti. Ker je vzreja galgov tako \u201cpreprosta\u201d in nenadzorovana, se njihovi lastniki po zaklju\u010deni lovski sezoni ne trudijo in ne obremenjujejo z ohranjanjem psov, ker vedo, da bodo do nove sezone zlahka dobili nove.\nLovska sezona v \u0160paniji se za\u010dne septembra in traja do konca januarja. V tem \u010dasu \u0161panski hrti slu\u017eijo lovcem zgolj kot \u201corodje\u201d za lov. Po kon\u010dani sezoni lova jih zavr\u017eejo ali pokon\u010dajo na zelo nehumane na\u010dine. Domi\u0161ljija, kako se znebiti psa, pri \u0160pancih ne pozna meja. Pse pretepejo do smrti, vr\u017eejo v vodnjake, zastrupijo, uporabijo za tar\u010de pri lovu ali v pasjih bojih, \u017eive za\u017egejo,… \u0160panska “tradicija” je, da pse ob koncu sezone obesijo. Pse, ki so bili dobri lovci, obesijo visoko na drevo, da hitro poginejo. Pri slabih lovcih, ki so lastniku prinesli sramoto in razo\u010daranje, pa se poslu\u017eujejo tako imenovanega “piano play”. Ne\u017eelene pse obesijo z dreves tako, da se s ta\u010dkami komajda dotikajo tal. Nebogljena \u017eival stopica z ene ta\u010dke na drugo, v upanju da se bo re\u0161ila. Tako se du\u0161i ure in ure ali celo dneve.<\/p>\n
\u0160panske dobrodelne organizacije ocenjujejo, da je vsako leto ob koncu lovske sezone zavr\u017eenih okrog 50 tiso\u010d lovskih psov. Koliko jih je dejansko, ne ve nih\u010de! Psi, ki so re\u0161eni in pripeljani v zaveti\u0161\u010da, so bili najve\u010dkrat prepu\u0161\u010deni cesti, privezani na tire, pretepeni, povo\u017eeni na cestah ali obe\u0161eni. Pogosto so na smrt shirani, z v ko\u017eo za\u017ertimi vrvmi in s polomljenimi kostmi, ter ka\u017eejo o\u010ditne znake travm zaradi pretepanja in mu\u010denja. V zaveti\u0161\u010du se znajdejo celo psice z legli in mladi\u010di, starimi do treh mesecev.<\/p>\n
Seveda tudi v \u0160paniji obstajajo organizacije oz. prostovoljna dru\u0161tva za za\u0161\u010dito in pomo\u010d \u017eivalim, ki aktivno pomagajo pri re\u0161evanju tega pere\u010dega problema, ob pomo\u010di organizacij iz drugih dr\u017eav Evrope. Tak\u0161no je tudi na\u0161e dru\u0161tvo, saj se trudimo poiskati nove in ljube\u010de domove zavr\u017eenim lovcem. Aktivno delujemo in se po svojih mo\u010deh trudimo pomagati tem psom bodisi z donacijami v gotovini, z zdravili, s hrano in ostalimi poslanimi potreb\u0161\u010dinami. Tovrstne organizacije in dru\u0161tva so pomagale zgraditi ali dograditi veliko zaveti\u0161\u010d, ki pa so \u0161e zmeraj prepolna zavr\u017eenih in re\u0161enih psov, kljub temu, da je precej\u0161nje \u0161tevilo, \u0161e posebej hrtov, \u017ee na\u0161lo svoje ljube\u010de domove v mnogih evropskih dr\u017eavah, vklju\u010dno s Slovenijo. Zelo tragi\u010dno je tudi dejstvo, da premnogi re\u0161eni psi tudi v zaveti\u0161\u010dih niso na varnem. \u0160e zmeraj je veliko vlomov v ta zaveti\u0161\u010da, od koder ukradene pse ponovno prodajajo galguerosom, da jih le-ti ponovno izkoristijo za namen lova.*<\/p>\n
Marsikdo se bo morda vpra\u0161al, ja, kaj pa naj po\u010dnem s hrtom, z lovcem ali s teka\u010dem? I\u0161\u010dem vendar dru\u017einskega psa! \u2026<\/em><\/strong><\/p>\n <\/p>\nVsi mi, ki \u017ee \u017eivimo s posvojenimi galgi in podenci, lahko na to vpra\u0161anje odgovorimo le eno: \u201cTo so prekrasni in idealni dru\u017einski psi.\u201d Predvsem so pa mirni, vdani, inteligentni in povsem nevsiljivi sostanovalci. Psi, ki redko lajajo in so mo\u010dno navezani na ljudi, ne\u017eni in ljube\u010di, tudi do otrok. Agresija je zanje tuj pojem. Potrebujejo le prilo\u017enost, veliko \u010dasa, ljubezni in primerne posvojitelje, da ponovno za\u017eivijo in zadihajo vse to kar se lepega dogaja okrog njih. V zameno boste dobili vdanega prijatelja!<\/p>\n*Vir: Brennan Beryl, From heaven to hell ~ The story of the galgo espanol<\/p>\n <\/p>\nZna\u010dilnosti in opis pasme\u00a0\u0160panski hrt – Galgo Espanol<\/div><\/a>\n <\/p>\nZna\u010dilnosti in opis pasme\u00a0Ibi\u0161ki pes – Podenco Ibicenco<\/div><\/a>\n <\/p>\n<\/iframe><br \/>\n<div class=\"action\"><p><\/p><\/div><br \/>\n<h3 style=\"text-align: center; margin-top: 25px\"><span class=\"lines\">PROBLEMATIKA GREYHOUNDOV NA IRSKEM IN V VELIKI BRITANIJI<\/span><\/h3><\/p>\n<p> <\/p>\n<div class=\"action\"><p>Tek za \u017eivljenje<\/p><\/div>\n<p>Namen teka\u0161ke industrije je samo eden: DOBI\u010cEK. Mogotci v samem vrhu teka\u0161ke industrije to dejstvo sicer vztrajno zanikajo in teka\u0161ko industrijo v javnosti predstavljajo idealizirano, a \u017eal je sama realnost dale\u010d stran od podobe, ki jo \u017eelijo prikazati.\u00a0Nenadzorovano \u0161irjenje teka\u0161ke industrije v 20. stoletju je povzro\u010dilo ogromno \u0161tevilo vzrejenih greyhoundov in s tem tudi smrt ve\u010d kot 10.000 nekonkuren\u010dnih hrtov letno. Prevladuje miselnost, da je njihova smrt sprejemljiva, \u010de je le v korist dobi\u010dka.<\/p>\n<p> <\/p>\n<div class=\"action\"><p>Zgodovina hrtjih dirk<\/p><\/div>\n<p> <\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey1.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignright\" alt=\"grey1\" src=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey1.jpg\" width=\"709\" height=\"407\" \/><\/a>V preteklosti so bile stave na hrtje dirke in obiski tekem rezervirani le za vi\u0161ji dru\u017ebeni sloj. A kmalu so hrtje dirke postale zelo popularne in tak\u0161en na\u010din zaslu\u017ekarstva se je raz\u0161iril tudi med delovni razred, ki je mno\u017ei\u010dno obiskoval tekme in stavil na pse z upanjem na hiter zaslu\u017eek.\u00a0Umetno vabo so prvi\u010d uporabili leta 1876 v angle\u0161kem kraju Hendon. \u0160est hrtov je moralo prete\u010di 400 metrov dolgo ravno stezo in loviti umetno vabo. Ker pa hrti pri teku za umetno vabo niso dosegali \u017eeljene hitrosti in s tem vidnej\u0161ih rezultatov, se je ponovno uveljavila uporaba \u017eivih vab, umetna vaba pa je utonila v pozabo.<\/p>\n<p>Teka\u0161ke steze, kot jih poznamo danes, izvirajo iz Amerike. Owen Patrick Smith iz Kalifornije, je leta 1925 izumil prvo mehansko vodeno umetno vabo in kro\u017ena dirkali\u0161\u010da (ovale).<\/p>\n<p>Teka\u0161ka industrija se je razvila v Angliji in tudi na Irskem, v Ameriki in v Avstraliji, v manj\u0161em obsegu pa je prisotna tudi v Mehiki, Argentini, \u010cilu, Novi Zelandiji, Afriki, Pakistanu, Vietnamu, \u0160paniji in na Portugalskem. V Angliji trenutno obratuje 27 teka\u0161kih stez z licenco in ena na \u0160kotskem.<\/p>\n<p>Nekaj dejstev o \u017eivljenju teka\u0161kih greyhoundov:<br \/>\n\u2022 Ve\u010dino dneva (od 18 pa tja do 23 ur) pre\u017eivijo v svojih kletkah, ki so zelo majhne. Tako majhne, da se v\u010dasih hrt v njej ne more niti vzravnati ali po\u0161teno obrniti. Obi\u010dajno so lesene, kar \u0161e dodatno ote\u017euje vzdr\u017eevanje higiene. Na tleh imajo obi\u010dajno postlan razrezan \u010dasopisni papir ali celo kak\u0161no tanko preprogo. Zgodi se tudi, da v kletko nastanijo celo po dva hrta skupaj in jima nadenejo nagob\u010dnike, da ne bi pri\u0161lo do po\u0161kodb. Zaradi tak\u0161nih \u017eivljenjskih razmer so velikokrat polni bolh in klopov.<br \/>\n\u2022 Za opravljanje potrebe jih 3-4 krat na dan v majhnih skupinah peljejo iz kletk.<br \/>\n\u2022 Hranijo jih z mehko hrano, zato so njihovi zobje obi\u010dajno v slabem stanju, saj prakti\u010dno ni\u010d ne grizejo. Ker zobje svoje funkcije ne opravljajo, tudi ni prisotnega samo\u010di\u0161\u010denja.<br \/>\n\u2022 Greyhoundi so \u010dustveni, dru\u017eabni in ob\u010dutljivi psi, na katere zelo vplivajo spremembe v njihovem okolju. Zaradi na\u010dina \u017eivljenja in \u0161tevilnih transportov na tekme so podvr\u017eeni stresu, kar vpliva tudi na njihov imunski sistem, ki je oslabljen.<br \/>\n\u2022 Kadar se hrti pri treningu ali na tekmi po\u0161kodujejo, se jih obi\u010dajno ne zdravi, ampak jih raje kar usmrtijo, saj bi njihovo zdravljenje lastnike preve\u010d stalo. Manj\u0161e po\u0161kodbe, kot so zlomljeni ali amputirani prsti, zlomljene kosti v gle\u017enju ter notranji in zunanji paraziti, pa ostanejo nezdravljene.<br \/>\n\u2022 Greyhounde se na tekme preva\u017ea tudi v oddaljene kraje in ti transporti niso vedno njim prijazni. V poletnem \u010dasu se velikokrat zgodi, da zaradi neprimernega transporta hrti prispejo na cilj popolnoma dehidrirani ali pa na poti celo do\u017eivijo toplotni \u0161ok, katerega posledica je najve\u010dkrat tudi smrt.<\/p>\n<p>Mladi\u010dki se skotijo v ve\u010djih psarnah (lahko bi rekli kar farmah) hrtov in \u017eivijo v malo ve\u010djih kletkah, kjer jih socializirajo. Pri starosti treh mesecev dobijo tetova\u017ee v obe u\u0161esi, v eno uho tetovirajo njihov datum skotitve, v drugo pa zaporedno \u0161tevilko iz registra. Zelo hitro jih za\u010dnejo spodbujati k teku in kmalu jih seznanijo z mehansko umetno vabo in z lovom nanjo. Nau\u010dijo jih \u0161tartati iz \u0161tartnega boksa in tega, da jih pri teku ne smejo zamotiti drugi psi ali okolica. Celotno obdobje treninga traja dve leti, nato pa ocenijo, kateri izmed njih so resni\u010dno toliko perspektivni, da lahko prete\u010dejo celotno progo brez distrakcij v zadovoljivem \u010dasu. Le tisti dovolj hitri dobijo licenco za tek. Vsi ostali, ki so prepo\u010dasni ali po\u0161kodovani, so \u017eal vi\u0161ek, ki je usmr\u010den ali zavr\u017een, v najbolj\u0161em primeru pa posvojen.<\/p>\n<p>Greyhounde vzrejajo v tako velikem \u0161tevilu, ker so le redki rojeni zmagovalci. Da ne bo pomote, vsi greyhoundi so hitri, a \u017eal so zato tudi povpre\u010dni. Le tisti, ki izstopajo iz povpre\u010dja in presegajo rezultate drugih, to pomeni, da lahko prina\u0161ajo denar, so v o\u010deh teka\u0161ke industrije vredni \u017eivljenja, vsaj za nekaj \u010dasa\u2026<\/p>\n<p> <\/p>\n<div class=\"action\"><p>Mno\u017ei\u010dna vzreja…. in kam potem izginejo?<\/p><\/div>\n<p> <\/p>\n<p>Vzemimo primer Anglije in Irske. Letno je prijavljenih okrog 5.000 legel greyhoundov, 700 v Angliji, 4.300 na Irskem. Povpre\u010dno leglo \u0161teje 8 mladi\u010dev, kar znese 40.000 novih greyhoundov na leto.\u00a0\u0160tevilo greyhoundov, vpisanih v register, pa zna\u0161a le okrog 28.000 greyhoundov. To bi pomenilo, da je povpre\u010dno \u0161tevilo mladi\u010dev na leglo le 5 do 6 greyhoundov in ne osem.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><em><strong>Kam izgine skoraj 12.000 mladi\u010dkov do tretjega meseca starosti?<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Ve\u010dina greyhoundov (75 %), ki tekmujejo v Angliji, prihaja iz Irske. V Angliji je trenutno 28 teka\u0161kih stez z licenco ter pribli\u017eno 20 teka\u0161kih stez brez licence, na Irskem pa obratuje okrog 20 stez.\u00a0Da lahko hrti tekmujejo na teka\u0161kih stezah, potrebujejo licenco za tek. Licenco pridobi le okrog 11.000 greyhoundov letno. Od 28.000 greyhoundov vpisanih v register jih licenco pridobi manj kot polovica. Recimo, da jih na dirkalnih stezah brez licence tekmuje \u0161e 2.000, kar znese 13.000 greyhoundov.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><em><strong>Kje je teh 15.000 greyhoundov brez licence?<\/strong><\/em><\/p>\n<p>\u010ceprav se vsako leto upokoji okoli 10.000 greyhoundov z licenco, jih nov dom po kon\u010dani karieri najde le pribli\u017eno 3.500. Ker pa se evidenca vodi zelo povr\u0161no in brez pravega reda, najbr\u017e tudi \u0161tevilka 3.500 ni realna. Sem so v\u0161teti le upokojeni hrti z licenco.<\/p>\n<p>\u010ce malo povzamemo \u0161tevilke: od letno skotenih 40.000 greyhoundov v Angliji in na Irskem licenco za tek pridobi le 10.000 hrtov. Letno imamo primanjkljaj 30.000 hrtov!\u00a0Te \u0161tevilke veljajo le za Anglijo in Irsko, in kje so \u0161e vse ostale dr\u017eave?<\/p>\n<p> <\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey21.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-262\" alt=\"grey2\" src=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey21.jpg\" width=\"955\" height=\"370\" srcset=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey21.jpg 955w, https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey21-300x116.jpg 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 955px) 100vw, 955px\" \/><\/a><\/p>\n<div class=\"action\"><p>Kaj se dogaja z njimi?<\/p><\/div>\n<p> <\/p>\n<p>Mladi\u010dke, za katere ocenijo, da nimajo \u017eeljenega potenciala, najverjetneje usmrtijo \u017ee pred tretjim mesecem starosti.<br \/>\nV prvih dveh letih hrtovega \u017eivljenja, kolikor traja njihov trening, se veliko hrtov po\u0161koduje ali pa \u017ee pred iztekom te dobe ocenijo, da niso dobi\u010dkonosni.<\/p>\n<p>Hrti z licenco se prav tako lahko po\u0161kodujejo ali izka\u017eejo za neperspektivne. Stalna praksa je, da huje po\u0161kodovane hrte usmrtijo kar na teka\u0161ki stezi, saj bi za njihovo zdravljenje morali nameniti preve\u010d denarja.<\/p>\n<p>Tudi hrtom, ki so dosegali izjemne rezultate, s\u010dasoma za\u010dnejo pe\u0161ati mo\u010di. Ko se to zgodi, niso ve\u010d opevani zmagovalci, ampak le denarno breme za lastnika. Velikega \u0161tevila hrtov se odkri\u017eajo kar z usmrtitvijo, lahko jih zavr\u017eejo, do smrti pretepejo ali pohabijo (odre\u017eejo u\u0161esa, da ni mogo\u010de izslediti lastnika). Nekateri trenerji naj bi imeli celo dogovore z veterinarskimi klinikami, da hrte pripeljejo k njim. Kaj se z njimi dogaja tam, lahko le predvidevamo.<\/p>\n<p>Prevelika vzreja hrtov ima slab vpliv tudi na ostale pasme psov in me\u0161ance. Zaradi njihove mno\u017ei\u010dne vzreje jih ogromno potrebuje nov dom. Ko se odlo\u010dimo za posvojitev hrta, ki so ga namenoma vzredili in zavrgli, mnogokrat za nov dom prikraj\u0161amo kak\u0161nega drugega brezdomnega psa.<\/p>\n<p>Na tekmah je prepovedana uporaba \u017eive vabe, kljub temu pa naj bi jo na treningih \u0161e vedno uporabljali, saj le \u017eive \u017eivali izjemno vzpodbudijo hrtov nagon in pove\u010dajo njegovo \u017eeljo po ulovu plena. S tem seveda pridobijo \u010dim bolj\u0161i rezultat, posledi\u010dno pa tudi ve\u010dji zaslu\u017eek.<\/p>\n<p>Vse to ‘odstranjevanje’ hrtov se seveda ne bele\u017ei in je skrbno skrito pred javnostjo. Teka\u0161ka industrija \u0161e vedno vztrajno trdi, da je za tekmovalne hrte dobro poskrbljeno, da \u017eivijo v primernih \u017eivljenjskih razmerah in da imajo vso potrebno veterinarsko oskrbo. \u010ce pa pogledamo realno, vidimo, da to enostavno ni mogo\u010de. \u010ce v dolo\u010deni ‘psarni’ in pri trenerju \u017eivi okrog 150 psov, so to enormni stro\u0161ki. Ve\u010dina denarja, ki ga greyhound prislu\u017ei z zmago, gre v lastnikov \u017eep in ne za njegovo oskrbo. Lastnik hrta in skrbnik, ki hrta videva vsak dan, obi\u010dajno nista ena in ista oseba. Zakaj teka\u0161ka industrija vztraja pri svoji verziji, si lahko preberete v poglavju Zaslu\u017ekarji.<\/p>\n<p> <\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey31.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-263\" alt=\"grey3\" src=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey31.jpg\" width=\"955\" height=\"271\" srcset=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey31.jpg 955w, https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey31-300x85.jpg 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 955px) 100vw, 955px\" \/><\/a><\/p>\n<p> <\/p>\n<div class=\"action\"><p>Zaslu\u017ekarji – THE MONEY MAKERS<\/p><\/div>\n<p> <\/p>\n<p>Samo v Angliji teka\u0161ka industrija pe\u0161\u010dici ljudi v njenem vrhu prinese okoli 2,5 milijard funtov letno!<br \/>\nNekateri vodje teka\u0161kih stez, ki pobirajo stave, pla\u010dujejo prostovoljni prispevek, ki zna\u0161a 0,6 % od vseh prejetih stav, v British Greyhound Racing Fund, kar zna\u0161a okoli 11,24 milijonov funtov. Ker je ta prispevek prostovoljen, ga 17 % vodij teka\u0161kih stez sploh ne pla\u010duje.<\/p>\n<p>Neverjetno, a od teka\u0161ke industrije ima dobi\u010dek tudi angle\u0161ka vlada, ki od vodij teka\u0161kih stez pobira davke na stave. Direkten dobi\u010dek od samih stav pa ji prina\u0161a \u0161e dru\u017eba Tote Bookmakers, ki je v lasti vlade in je ena izmed \u0161estih najve\u010djih dru\u017eb, ki posedujejo teka\u0161ke steze in pobirajo stave. V letu 2007 je dru\u017eba Tote Bookmakers s pomo\u010djo teka\u0161ke industrije vladi prinesla 19,4 milijonov funtov dobi\u010dka! Zdaj vam je verjetno malo bolj jasno, zakaj vlada hrtjih stez \u0161e ni zaprla.<\/p>\n<p>99 % vseh stav pobere Bookmakers Afternoon Betting Service (BAGS), ki tekme prena\u0161a preko televizije (kot TV prodaja) in preko spleta. Na dan prena\u0161ajo okoli 70 tekem, kar pomeni, da mora samo za potrebe BAGS-a na teden tekmovati okoli 3000 greyhoundov. Edini namen prenosov teh tekem je dobi\u010dek!<\/p>\n<p>\u010ceprav greyhoundi tej dru\u017ebi prina\u0161ajo na milijone funtov, je za njih same zelo slabo poskrbljeno. Predstavljajo le sredstvo, ki lahko prinese denar in ne \u017eivo bitje. Kakor hitro niso ve\u010d dobi\u010dkonosni, se jih enostavno zamenja z bolj\u0161imi. Odslu\u017eeni greyhoundi, ki so prina\u0161ali milijone, pa kon\u010dajo na smeti\u0161\u010du, so enostavno usmr\u010deni ali zavr\u017eeni. Le redki med njimi imajo to sre\u010do, da lahko po kon\u010dani karieri u\u017eivajo svoje \u017eivljenje kot hi\u0161ni ljubljen\u010dki in kot \u010dlani dru\u017eine.<\/p>\n<p> <\/p>\n<a href=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/angleski-hrt-greyhound\"><div class=\"button2\" style=\"background-color: #F70A69\">Zna\u010dilnosti in opis pasme\u00a0Angle\u0161ki hrt – Greyhound<\/div><\/a>\n<p> <\/p>\n<a href=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/lurcher\"><div class=\"button2\" style=\"background-color: #F70A69\">Zna\u010dilnosti in opis pasme\u00a0Lurcher<\/div><\/a>\n<p> <\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" src=\"http:\/\/www.youtube.com\/embed\/sJepkYtZGps\" height=\"716\" width=\"955\" allowfullscreen=\"\" frameborder=\"0\"><\/iframe><\/p>\n<p> <\/p>\n<div><strong>Viri:<\/strong><\/div>\n<div>Branigan Cynthia –\u00a0Adopting the racing greyhound, 3.izdaja (2003)<\/div>\n<div>Greyhound action –\u00a0<a href=\"http:\/\/www.greyhoundaction.org.uk\/greyhound.html\" target=\"_blank\">Measuring the Massacre, fact sheet 2<\/a>\u00a0\u00a0(5. jan. 2012)<\/div>\n<div>Greyhound action –\u00a0<a href=\"http:\/\/www.greyhoundaction.org.uk\/greyhound.html\" target=\"_blank\">Cruelty and the greyhound racing industry: some sample cases, fact sheet 7<\/a>\u00a0\u00a0(5. jan. 2012)<\/div>\n<div>Greyhound action –\u00a0<a href=\"http:\/\/www.greyhoundaction.org.uk\/greyhound.html\" target=\"_blank\">Greyhound as companion animals, fact sheet 3<\/a>\u00a0\u00a0(5. jan. 2012)<\/div>\n<div>Greyhound action –\u00a0<a href=\"http:\/\/www.greyhoundaction.org.uk\/greyhound.html\" target=\"_blank\">You bet they die, fact sheet 1<\/a><\/div>\n<div>Greyhound board of Great Britain –\u00a0<a href=\"http:\/\/www.thedogs.co.uk\/HistoryofGreyhoundRacing.aspx\" target=\"_blank\">History of greyhound racing<\/a>(5. jan. 2012)<\/div>\n<div>\n<div>Greyt exploitations – <a href=\"http:\/\/www.greytexploitations.com\/introduction\/lack-of-welfare\" target=\"_blank\">Lack of welfare<\/a>\u00a0(5. jan. 2012)<\/div>\n<div>Greyt exploitations – <a href=\"http:\/\/www.greytexploitations.com\/the-money-makers\" target=\"_blank\">The money makers<\/a>\u00a0(5. jan. 2012)<\/div>\n<div>Wikipedia – <a href=\"http:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Greyhound_racing\" target=\"_blank\">Greyhound racing<\/a>\u00a0(1. feb. 2012)<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p> V za\u010detku 80-ih let prej\u0161njega stoletja in po vstopu \u0160panije v Evropsko unijo (1986) se je ekonomski polo\u017eaj v dr\u017eavi izbolj\u0161al in mnogo ljudi si je kupilo stare pode\u017eelske hi\u0161e s posestvi, pode\u017eelski ljudje pa so iskali mo\u017enost za izbolj\u0161anje svojega polo\u017eaja. Ti skupini ljudi sta iz ljubezni do lova ponovno za\u010deli […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"page-full.php","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-72","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/72","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=72"}],"version-history":[{"count":13,"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/72\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":19976,"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/72\/revisions\/19976"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=72"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
Vsi mi, ki \u017ee \u017eivimo s posvojenimi galgi in podenci, lahko na to vpra\u0161anje odgovorimo le eno: \u201cTo so prekrasni in idealni dru\u017einski psi.\u201d Predvsem so pa mirni, vdani, inteligentni in povsem nevsiljivi sostanovalci. Psi, ki redko lajajo in so mo\u010dno navezani na ljudi, ne\u017eni in ljube\u010di, tudi do otrok. Agresija je zanje tuj pojem. Potrebujejo le prilo\u017enost, veliko \u010dasa, ljubezni in primerne posvojitelje, da ponovno za\u017eivijo in zadihajo vse to kar se lepega dogaja okrog njih. V zameno boste dobili vdanega prijatelja!<\/p>\n
*Vir: Brennan Beryl, From heaven to hell ~ The story of the galgo espanol<\/p>\n
<\/p>\nZna\u010dilnosti in opis pasme\u00a0\u0160panski hrt – Galgo Espanol<\/div><\/a>\n <\/p>\nZna\u010dilnosti in opis pasme\u00a0Ibi\u0161ki pes – Podenco Ibicenco<\/div><\/a>\n <\/p>\n<\/iframe><br \/>\n<div class=\"action\"><p><\/p><\/div><br \/>\n<h3 style=\"text-align: center; margin-top: 25px\"><span class=\"lines\">PROBLEMATIKA GREYHOUNDOV NA IRSKEM IN V VELIKI BRITANIJI<\/span><\/h3><\/p>\n<p> <\/p>\n<div class=\"action\"><p>Tek za \u017eivljenje<\/p><\/div>\n<p>Namen teka\u0161ke industrije je samo eden: DOBI\u010cEK. Mogotci v samem vrhu teka\u0161ke industrije to dejstvo sicer vztrajno zanikajo in teka\u0161ko industrijo v javnosti predstavljajo idealizirano, a \u017eal je sama realnost dale\u010d stran od podobe, ki jo \u017eelijo prikazati.\u00a0Nenadzorovano \u0161irjenje teka\u0161ke industrije v 20. stoletju je povzro\u010dilo ogromno \u0161tevilo vzrejenih greyhoundov in s tem tudi smrt ve\u010d kot 10.000 nekonkuren\u010dnih hrtov letno. Prevladuje miselnost, da je njihova smrt sprejemljiva, \u010de je le v korist dobi\u010dka.<\/p>\n<p> <\/p>\n<div class=\"action\"><p>Zgodovina hrtjih dirk<\/p><\/div>\n<p> <\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey1.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignright\" alt=\"grey1\" src=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey1.jpg\" width=\"709\" height=\"407\" \/><\/a>V preteklosti so bile stave na hrtje dirke in obiski tekem rezervirani le za vi\u0161ji dru\u017ebeni sloj. A kmalu so hrtje dirke postale zelo popularne in tak\u0161en na\u010din zaslu\u017ekarstva se je raz\u0161iril tudi med delovni razred, ki je mno\u017ei\u010dno obiskoval tekme in stavil na pse z upanjem na hiter zaslu\u017eek.\u00a0Umetno vabo so prvi\u010d uporabili leta 1876 v angle\u0161kem kraju Hendon. \u0160est hrtov je moralo prete\u010di 400 metrov dolgo ravno stezo in loviti umetno vabo. Ker pa hrti pri teku za umetno vabo niso dosegali \u017eeljene hitrosti in s tem vidnej\u0161ih rezultatov, se je ponovno uveljavila uporaba \u017eivih vab, umetna vaba pa je utonila v pozabo.<\/p>\n<p>Teka\u0161ke steze, kot jih poznamo danes, izvirajo iz Amerike. Owen Patrick Smith iz Kalifornije, je leta 1925 izumil prvo mehansko vodeno umetno vabo in kro\u017ena dirkali\u0161\u010da (ovale).<\/p>\n<p>Teka\u0161ka industrija se je razvila v Angliji in tudi na Irskem, v Ameriki in v Avstraliji, v manj\u0161em obsegu pa je prisotna tudi v Mehiki, Argentini, \u010cilu, Novi Zelandiji, Afriki, Pakistanu, Vietnamu, \u0160paniji in na Portugalskem. V Angliji trenutno obratuje 27 teka\u0161kih stez z licenco in ena na \u0160kotskem.<\/p>\n<p>Nekaj dejstev o \u017eivljenju teka\u0161kih greyhoundov:<br \/>\n\u2022 Ve\u010dino dneva (od 18 pa tja do 23 ur) pre\u017eivijo v svojih kletkah, ki so zelo majhne. Tako majhne, da se v\u010dasih hrt v njej ne more niti vzravnati ali po\u0161teno obrniti. Obi\u010dajno so lesene, kar \u0161e dodatno ote\u017euje vzdr\u017eevanje higiene. Na tleh imajo obi\u010dajno postlan razrezan \u010dasopisni papir ali celo kak\u0161no tanko preprogo. Zgodi se tudi, da v kletko nastanijo celo po dva hrta skupaj in jima nadenejo nagob\u010dnike, da ne bi pri\u0161lo do po\u0161kodb. Zaradi tak\u0161nih \u017eivljenjskih razmer so velikokrat polni bolh in klopov.<br \/>\n\u2022 Za opravljanje potrebe jih 3-4 krat na dan v majhnih skupinah peljejo iz kletk.<br \/>\n\u2022 Hranijo jih z mehko hrano, zato so njihovi zobje obi\u010dajno v slabem stanju, saj prakti\u010dno ni\u010d ne grizejo. Ker zobje svoje funkcije ne opravljajo, tudi ni prisotnega samo\u010di\u0161\u010denja.<br \/>\n\u2022 Greyhoundi so \u010dustveni, dru\u017eabni in ob\u010dutljivi psi, na katere zelo vplivajo spremembe v njihovem okolju. Zaradi na\u010dina \u017eivljenja in \u0161tevilnih transportov na tekme so podvr\u017eeni stresu, kar vpliva tudi na njihov imunski sistem, ki je oslabljen.<br \/>\n\u2022 Kadar se hrti pri treningu ali na tekmi po\u0161kodujejo, se jih obi\u010dajno ne zdravi, ampak jih raje kar usmrtijo, saj bi njihovo zdravljenje lastnike preve\u010d stalo. Manj\u0161e po\u0161kodbe, kot so zlomljeni ali amputirani prsti, zlomljene kosti v gle\u017enju ter notranji in zunanji paraziti, pa ostanejo nezdravljene.<br \/>\n\u2022 Greyhounde se na tekme preva\u017ea tudi v oddaljene kraje in ti transporti niso vedno njim prijazni. V poletnem \u010dasu se velikokrat zgodi, da zaradi neprimernega transporta hrti prispejo na cilj popolnoma dehidrirani ali pa na poti celo do\u017eivijo toplotni \u0161ok, katerega posledica je najve\u010dkrat tudi smrt.<\/p>\n<p>Mladi\u010dki se skotijo v ve\u010djih psarnah (lahko bi rekli kar farmah) hrtov in \u017eivijo v malo ve\u010djih kletkah, kjer jih socializirajo. Pri starosti treh mesecev dobijo tetova\u017ee v obe u\u0161esi, v eno uho tetovirajo njihov datum skotitve, v drugo pa zaporedno \u0161tevilko iz registra. Zelo hitro jih za\u010dnejo spodbujati k teku in kmalu jih seznanijo z mehansko umetno vabo in z lovom nanjo. Nau\u010dijo jih \u0161tartati iz \u0161tartnega boksa in tega, da jih pri teku ne smejo zamotiti drugi psi ali okolica. Celotno obdobje treninga traja dve leti, nato pa ocenijo, kateri izmed njih so resni\u010dno toliko perspektivni, da lahko prete\u010dejo celotno progo brez distrakcij v zadovoljivem \u010dasu. Le tisti dovolj hitri dobijo licenco za tek. Vsi ostali, ki so prepo\u010dasni ali po\u0161kodovani, so \u017eal vi\u0161ek, ki je usmr\u010den ali zavr\u017een, v najbolj\u0161em primeru pa posvojen.<\/p>\n<p>Greyhounde vzrejajo v tako velikem \u0161tevilu, ker so le redki rojeni zmagovalci. Da ne bo pomote, vsi greyhoundi so hitri, a \u017eal so zato tudi povpre\u010dni. Le tisti, ki izstopajo iz povpre\u010dja in presegajo rezultate drugih, to pomeni, da lahko prina\u0161ajo denar, so v o\u010deh teka\u0161ke industrije vredni \u017eivljenja, vsaj za nekaj \u010dasa\u2026<\/p>\n<p> <\/p>\n<div class=\"action\"><p>Mno\u017ei\u010dna vzreja…. in kam potem izginejo?<\/p><\/div>\n<p> <\/p>\n<p>Vzemimo primer Anglije in Irske. Letno je prijavljenih okrog 5.000 legel greyhoundov, 700 v Angliji, 4.300 na Irskem. Povpre\u010dno leglo \u0161teje 8 mladi\u010dev, kar znese 40.000 novih greyhoundov na leto.\u00a0\u0160tevilo greyhoundov, vpisanih v register, pa zna\u0161a le okrog 28.000 greyhoundov. To bi pomenilo, da je povpre\u010dno \u0161tevilo mladi\u010dev na leglo le 5 do 6 greyhoundov in ne osem.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><em><strong>Kam izgine skoraj 12.000 mladi\u010dkov do tretjega meseca starosti?<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Ve\u010dina greyhoundov (75 %), ki tekmujejo v Angliji, prihaja iz Irske. V Angliji je trenutno 28 teka\u0161kih stez z licenco ter pribli\u017eno 20 teka\u0161kih stez brez licence, na Irskem pa obratuje okrog 20 stez.\u00a0Da lahko hrti tekmujejo na teka\u0161kih stezah, potrebujejo licenco za tek. Licenco pridobi le okrog 11.000 greyhoundov letno. Od 28.000 greyhoundov vpisanih v register jih licenco pridobi manj kot polovica. Recimo, da jih na dirkalnih stezah brez licence tekmuje \u0161e 2.000, kar znese 13.000 greyhoundov.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><em><strong>Kje je teh 15.000 greyhoundov brez licence?<\/strong><\/em><\/p>\n<p>\u010ceprav se vsako leto upokoji okoli 10.000 greyhoundov z licenco, jih nov dom po kon\u010dani karieri najde le pribli\u017eno 3.500. Ker pa se evidenca vodi zelo povr\u0161no in brez pravega reda, najbr\u017e tudi \u0161tevilka 3.500 ni realna. Sem so v\u0161teti le upokojeni hrti z licenco.<\/p>\n<p>\u010ce malo povzamemo \u0161tevilke: od letno skotenih 40.000 greyhoundov v Angliji in na Irskem licenco za tek pridobi le 10.000 hrtov. Letno imamo primanjkljaj 30.000 hrtov!\u00a0Te \u0161tevilke veljajo le za Anglijo in Irsko, in kje so \u0161e vse ostale dr\u017eave?<\/p>\n<p> <\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey21.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-262\" alt=\"grey2\" src=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey21.jpg\" width=\"955\" height=\"370\" srcset=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey21.jpg 955w, https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey21-300x116.jpg 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 955px) 100vw, 955px\" \/><\/a><\/p>\n<div class=\"action\"><p>Kaj se dogaja z njimi?<\/p><\/div>\n<p> <\/p>\n<p>Mladi\u010dke, za katere ocenijo, da nimajo \u017eeljenega potenciala, najverjetneje usmrtijo \u017ee pred tretjim mesecem starosti.<br \/>\nV prvih dveh letih hrtovega \u017eivljenja, kolikor traja njihov trening, se veliko hrtov po\u0161koduje ali pa \u017ee pred iztekom te dobe ocenijo, da niso dobi\u010dkonosni.<\/p>\n<p>Hrti z licenco se prav tako lahko po\u0161kodujejo ali izka\u017eejo za neperspektivne. Stalna praksa je, da huje po\u0161kodovane hrte usmrtijo kar na teka\u0161ki stezi, saj bi za njihovo zdravljenje morali nameniti preve\u010d denarja.<\/p>\n<p>Tudi hrtom, ki so dosegali izjemne rezultate, s\u010dasoma za\u010dnejo pe\u0161ati mo\u010di. Ko se to zgodi, niso ve\u010d opevani zmagovalci, ampak le denarno breme za lastnika. Velikega \u0161tevila hrtov se odkri\u017eajo kar z usmrtitvijo, lahko jih zavr\u017eejo, do smrti pretepejo ali pohabijo (odre\u017eejo u\u0161esa, da ni mogo\u010de izslediti lastnika). Nekateri trenerji naj bi imeli celo dogovore z veterinarskimi klinikami, da hrte pripeljejo k njim. Kaj se z njimi dogaja tam, lahko le predvidevamo.<\/p>\n<p>Prevelika vzreja hrtov ima slab vpliv tudi na ostale pasme psov in me\u0161ance. Zaradi njihove mno\u017ei\u010dne vzreje jih ogromno potrebuje nov dom. Ko se odlo\u010dimo za posvojitev hrta, ki so ga namenoma vzredili in zavrgli, mnogokrat za nov dom prikraj\u0161amo kak\u0161nega drugega brezdomnega psa.<\/p>\n<p>Na tekmah je prepovedana uporaba \u017eive vabe, kljub temu pa naj bi jo na treningih \u0161e vedno uporabljali, saj le \u017eive \u017eivali izjemno vzpodbudijo hrtov nagon in pove\u010dajo njegovo \u017eeljo po ulovu plena. S tem seveda pridobijo \u010dim bolj\u0161i rezultat, posledi\u010dno pa tudi ve\u010dji zaslu\u017eek.<\/p>\n<p>Vse to ‘odstranjevanje’ hrtov se seveda ne bele\u017ei in je skrbno skrito pred javnostjo. Teka\u0161ka industrija \u0161e vedno vztrajno trdi, da je za tekmovalne hrte dobro poskrbljeno, da \u017eivijo v primernih \u017eivljenjskih razmerah in da imajo vso potrebno veterinarsko oskrbo. \u010ce pa pogledamo realno, vidimo, da to enostavno ni mogo\u010de. \u010ce v dolo\u010deni ‘psarni’ in pri trenerju \u017eivi okrog 150 psov, so to enormni stro\u0161ki. Ve\u010dina denarja, ki ga greyhound prislu\u017ei z zmago, gre v lastnikov \u017eep in ne za njegovo oskrbo. Lastnik hrta in skrbnik, ki hrta videva vsak dan, obi\u010dajno nista ena in ista oseba. Zakaj teka\u0161ka industrija vztraja pri svoji verziji, si lahko preberete v poglavju Zaslu\u017ekarji.<\/p>\n<p> <\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey31.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-263\" alt=\"grey3\" src=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey31.jpg\" width=\"955\" height=\"271\" srcset=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey31.jpg 955w, https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey31-300x85.jpg 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 955px) 100vw, 955px\" \/><\/a><\/p>\n<p> <\/p>\n<div class=\"action\"><p>Zaslu\u017ekarji – THE MONEY MAKERS<\/p><\/div>\n<p> <\/p>\n<p>Samo v Angliji teka\u0161ka industrija pe\u0161\u010dici ljudi v njenem vrhu prinese okoli 2,5 milijard funtov letno!<br \/>\nNekateri vodje teka\u0161kih stez, ki pobirajo stave, pla\u010dujejo prostovoljni prispevek, ki zna\u0161a 0,6 % od vseh prejetih stav, v British Greyhound Racing Fund, kar zna\u0161a okoli 11,24 milijonov funtov. Ker je ta prispevek prostovoljen, ga 17 % vodij teka\u0161kih stez sploh ne pla\u010duje.<\/p>\n<p>Neverjetno, a od teka\u0161ke industrije ima dobi\u010dek tudi angle\u0161ka vlada, ki od vodij teka\u0161kih stez pobira davke na stave. Direkten dobi\u010dek od samih stav pa ji prina\u0161a \u0161e dru\u017eba Tote Bookmakers, ki je v lasti vlade in je ena izmed \u0161estih najve\u010djih dru\u017eb, ki posedujejo teka\u0161ke steze in pobirajo stave. V letu 2007 je dru\u017eba Tote Bookmakers s pomo\u010djo teka\u0161ke industrije vladi prinesla 19,4 milijonov funtov dobi\u010dka! Zdaj vam je verjetno malo bolj jasno, zakaj vlada hrtjih stez \u0161e ni zaprla.<\/p>\n<p>99 % vseh stav pobere Bookmakers Afternoon Betting Service (BAGS), ki tekme prena\u0161a preko televizije (kot TV prodaja) in preko spleta. Na dan prena\u0161ajo okoli 70 tekem, kar pomeni, da mora samo za potrebe BAGS-a na teden tekmovati okoli 3000 greyhoundov. Edini namen prenosov teh tekem je dobi\u010dek!<\/p>\n<p>\u010ceprav greyhoundi tej dru\u017ebi prina\u0161ajo na milijone funtov, je za njih same zelo slabo poskrbljeno. Predstavljajo le sredstvo, ki lahko prinese denar in ne \u017eivo bitje. Kakor hitro niso ve\u010d dobi\u010dkonosni, se jih enostavno zamenja z bolj\u0161imi. Odslu\u017eeni greyhoundi, ki so prina\u0161ali milijone, pa kon\u010dajo na smeti\u0161\u010du, so enostavno usmr\u010deni ali zavr\u017eeni. Le redki med njimi imajo to sre\u010do, da lahko po kon\u010dani karieri u\u017eivajo svoje \u017eivljenje kot hi\u0161ni ljubljen\u010dki in kot \u010dlani dru\u017eine.<\/p>\n<p> <\/p>\n<a href=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/angleski-hrt-greyhound\"><div class=\"button2\" style=\"background-color: #F70A69\">Zna\u010dilnosti in opis pasme\u00a0Angle\u0161ki hrt – Greyhound<\/div><\/a>\n<p> <\/p>\n<a href=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/lurcher\"><div class=\"button2\" style=\"background-color: #F70A69\">Zna\u010dilnosti in opis pasme\u00a0Lurcher<\/div><\/a>\n<p> <\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" src=\"http:\/\/www.youtube.com\/embed\/sJepkYtZGps\" height=\"716\" width=\"955\" allowfullscreen=\"\" frameborder=\"0\"><\/iframe><\/p>\n<p> <\/p>\n<div><strong>Viri:<\/strong><\/div>\n<div>Branigan Cynthia –\u00a0Adopting the racing greyhound, 3.izdaja (2003)<\/div>\n<div>Greyhound action –\u00a0<a href=\"http:\/\/www.greyhoundaction.org.uk\/greyhound.html\" target=\"_blank\">Measuring the Massacre, fact sheet 2<\/a>\u00a0\u00a0(5. jan. 2012)<\/div>\n<div>Greyhound action –\u00a0<a href=\"http:\/\/www.greyhoundaction.org.uk\/greyhound.html\" target=\"_blank\">Cruelty and the greyhound racing industry: some sample cases, fact sheet 7<\/a>\u00a0\u00a0(5. jan. 2012)<\/div>\n<div>Greyhound action –\u00a0<a href=\"http:\/\/www.greyhoundaction.org.uk\/greyhound.html\" target=\"_blank\">Greyhound as companion animals, fact sheet 3<\/a>\u00a0\u00a0(5. jan. 2012)<\/div>\n<div>Greyhound action –\u00a0<a href=\"http:\/\/www.greyhoundaction.org.uk\/greyhound.html\" target=\"_blank\">You bet they die, fact sheet 1<\/a><\/div>\n<div>Greyhound board of Great Britain –\u00a0<a href=\"http:\/\/www.thedogs.co.uk\/HistoryofGreyhoundRacing.aspx\" target=\"_blank\">History of greyhound racing<\/a>(5. jan. 2012)<\/div>\n<div>\n<div>Greyt exploitations – <a href=\"http:\/\/www.greytexploitations.com\/introduction\/lack-of-welfare\" target=\"_blank\">Lack of welfare<\/a>\u00a0(5. jan. 2012)<\/div>\n<div>Greyt exploitations – <a href=\"http:\/\/www.greytexploitations.com\/the-money-makers\" target=\"_blank\">The money makers<\/a>\u00a0(5. jan. 2012)<\/div>\n<div>Wikipedia – <a href=\"http:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Greyhound_racing\" target=\"_blank\">Greyhound racing<\/a>\u00a0(1. feb. 2012)<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p> V za\u010detku 80-ih let prej\u0161njega stoletja in po vstopu \u0160panije v Evropsko unijo (1986) se je ekonomski polo\u017eaj v dr\u017eavi izbolj\u0161al in mnogo ljudi si je kupilo stare pode\u017eelske hi\u0161e s posestvi, pode\u017eelski ljudje pa so iskali mo\u017enost za izbolj\u0161anje svojega polo\u017eaja. Ti skupini ljudi sta iz ljubezni do lova ponovno za\u010deli […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"page-full.php","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-72","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/72","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=72"}],"version-history":[{"count":13,"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/72\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":19976,"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/72\/revisions\/19976"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=72"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
<\/p>\nZna\u010dilnosti in opis pasme\u00a0Ibi\u0161ki pes – Podenco Ibicenco<\/div><\/a>\n <\/p>\n<\/iframe><br \/>\n<div class=\"action\"><p><\/p><\/div><br \/>\n<h3 style=\"text-align: center; margin-top: 25px\"><span class=\"lines\">PROBLEMATIKA GREYHOUNDOV NA IRSKEM IN V VELIKI BRITANIJI<\/span><\/h3><\/p>\n<p> <\/p>\n<div class=\"action\"><p>Tek za \u017eivljenje<\/p><\/div>\n<p>Namen teka\u0161ke industrije je samo eden: DOBI\u010cEK. Mogotci v samem vrhu teka\u0161ke industrije to dejstvo sicer vztrajno zanikajo in teka\u0161ko industrijo v javnosti predstavljajo idealizirano, a \u017eal je sama realnost dale\u010d stran od podobe, ki jo \u017eelijo prikazati.\u00a0Nenadzorovano \u0161irjenje teka\u0161ke industrije v 20. stoletju je povzro\u010dilo ogromno \u0161tevilo vzrejenih greyhoundov in s tem tudi smrt ve\u010d kot 10.000 nekonkuren\u010dnih hrtov letno. Prevladuje miselnost, da je njihova smrt sprejemljiva, \u010de je le v korist dobi\u010dka.<\/p>\n<p> <\/p>\n<div class=\"action\"><p>Zgodovina hrtjih dirk<\/p><\/div>\n<p> <\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey1.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignright\" alt=\"grey1\" src=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey1.jpg\" width=\"709\" height=\"407\" \/><\/a>V preteklosti so bile stave na hrtje dirke in obiski tekem rezervirani le za vi\u0161ji dru\u017ebeni sloj. A kmalu so hrtje dirke postale zelo popularne in tak\u0161en na\u010din zaslu\u017ekarstva se je raz\u0161iril tudi med delovni razred, ki je mno\u017ei\u010dno obiskoval tekme in stavil na pse z upanjem na hiter zaslu\u017eek.\u00a0Umetno vabo so prvi\u010d uporabili leta 1876 v angle\u0161kem kraju Hendon. \u0160est hrtov je moralo prete\u010di 400 metrov dolgo ravno stezo in loviti umetno vabo. Ker pa hrti pri teku za umetno vabo niso dosegali \u017eeljene hitrosti in s tem vidnej\u0161ih rezultatov, se je ponovno uveljavila uporaba \u017eivih vab, umetna vaba pa je utonila v pozabo.<\/p>\n<p>Teka\u0161ke steze, kot jih poznamo danes, izvirajo iz Amerike. Owen Patrick Smith iz Kalifornije, je leta 1925 izumil prvo mehansko vodeno umetno vabo in kro\u017ena dirkali\u0161\u010da (ovale).<\/p>\n<p>Teka\u0161ka industrija se je razvila v Angliji in tudi na Irskem, v Ameriki in v Avstraliji, v manj\u0161em obsegu pa je prisotna tudi v Mehiki, Argentini, \u010cilu, Novi Zelandiji, Afriki, Pakistanu, Vietnamu, \u0160paniji in na Portugalskem. V Angliji trenutno obratuje 27 teka\u0161kih stez z licenco in ena na \u0160kotskem.<\/p>\n<p>Nekaj dejstev o \u017eivljenju teka\u0161kih greyhoundov:<br \/>\n\u2022 Ve\u010dino dneva (od 18 pa tja do 23 ur) pre\u017eivijo v svojih kletkah, ki so zelo majhne. Tako majhne, da se v\u010dasih hrt v njej ne more niti vzravnati ali po\u0161teno obrniti. Obi\u010dajno so lesene, kar \u0161e dodatno ote\u017euje vzdr\u017eevanje higiene. Na tleh imajo obi\u010dajno postlan razrezan \u010dasopisni papir ali celo kak\u0161no tanko preprogo. Zgodi se tudi, da v kletko nastanijo celo po dva hrta skupaj in jima nadenejo nagob\u010dnike, da ne bi pri\u0161lo do po\u0161kodb. Zaradi tak\u0161nih \u017eivljenjskih razmer so velikokrat polni bolh in klopov.<br \/>\n\u2022 Za opravljanje potrebe jih 3-4 krat na dan v majhnih skupinah peljejo iz kletk.<br \/>\n\u2022 Hranijo jih z mehko hrano, zato so njihovi zobje obi\u010dajno v slabem stanju, saj prakti\u010dno ni\u010d ne grizejo. Ker zobje svoje funkcije ne opravljajo, tudi ni prisotnega samo\u010di\u0161\u010denja.<br \/>\n\u2022 Greyhoundi so \u010dustveni, dru\u017eabni in ob\u010dutljivi psi, na katere zelo vplivajo spremembe v njihovem okolju. Zaradi na\u010dina \u017eivljenja in \u0161tevilnih transportov na tekme so podvr\u017eeni stresu, kar vpliva tudi na njihov imunski sistem, ki je oslabljen.<br \/>\n\u2022 Kadar se hrti pri treningu ali na tekmi po\u0161kodujejo, se jih obi\u010dajno ne zdravi, ampak jih raje kar usmrtijo, saj bi njihovo zdravljenje lastnike preve\u010d stalo. Manj\u0161e po\u0161kodbe, kot so zlomljeni ali amputirani prsti, zlomljene kosti v gle\u017enju ter notranji in zunanji paraziti, pa ostanejo nezdravljene.<br \/>\n\u2022 Greyhounde se na tekme preva\u017ea tudi v oddaljene kraje in ti transporti niso vedno njim prijazni. V poletnem \u010dasu se velikokrat zgodi, da zaradi neprimernega transporta hrti prispejo na cilj popolnoma dehidrirani ali pa na poti celo do\u017eivijo toplotni \u0161ok, katerega posledica je najve\u010dkrat tudi smrt.<\/p>\n<p>Mladi\u010dki se skotijo v ve\u010djih psarnah (lahko bi rekli kar farmah) hrtov in \u017eivijo v malo ve\u010djih kletkah, kjer jih socializirajo. Pri starosti treh mesecev dobijo tetova\u017ee v obe u\u0161esi, v eno uho tetovirajo njihov datum skotitve, v drugo pa zaporedno \u0161tevilko iz registra. Zelo hitro jih za\u010dnejo spodbujati k teku in kmalu jih seznanijo z mehansko umetno vabo in z lovom nanjo. Nau\u010dijo jih \u0161tartati iz \u0161tartnega boksa in tega, da jih pri teku ne smejo zamotiti drugi psi ali okolica. Celotno obdobje treninga traja dve leti, nato pa ocenijo, kateri izmed njih so resni\u010dno toliko perspektivni, da lahko prete\u010dejo celotno progo brez distrakcij v zadovoljivem \u010dasu. Le tisti dovolj hitri dobijo licenco za tek. Vsi ostali, ki so prepo\u010dasni ali po\u0161kodovani, so \u017eal vi\u0161ek, ki je usmr\u010den ali zavr\u017een, v najbolj\u0161em primeru pa posvojen.<\/p>\n<p>Greyhounde vzrejajo v tako velikem \u0161tevilu, ker so le redki rojeni zmagovalci. Da ne bo pomote, vsi greyhoundi so hitri, a \u017eal so zato tudi povpre\u010dni. Le tisti, ki izstopajo iz povpre\u010dja in presegajo rezultate drugih, to pomeni, da lahko prina\u0161ajo denar, so v o\u010deh teka\u0161ke industrije vredni \u017eivljenja, vsaj za nekaj \u010dasa\u2026<\/p>\n<p> <\/p>\n<div class=\"action\"><p>Mno\u017ei\u010dna vzreja…. in kam potem izginejo?<\/p><\/div>\n<p> <\/p>\n<p>Vzemimo primer Anglije in Irske. Letno je prijavljenih okrog 5.000 legel greyhoundov, 700 v Angliji, 4.300 na Irskem. Povpre\u010dno leglo \u0161teje 8 mladi\u010dev, kar znese 40.000 novih greyhoundov na leto.\u00a0\u0160tevilo greyhoundov, vpisanih v register, pa zna\u0161a le okrog 28.000 greyhoundov. To bi pomenilo, da je povpre\u010dno \u0161tevilo mladi\u010dev na leglo le 5 do 6 greyhoundov in ne osem.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><em><strong>Kam izgine skoraj 12.000 mladi\u010dkov do tretjega meseca starosti?<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Ve\u010dina greyhoundov (75 %), ki tekmujejo v Angliji, prihaja iz Irske. V Angliji je trenutno 28 teka\u0161kih stez z licenco ter pribli\u017eno 20 teka\u0161kih stez brez licence, na Irskem pa obratuje okrog 20 stez.\u00a0Da lahko hrti tekmujejo na teka\u0161kih stezah, potrebujejo licenco za tek. Licenco pridobi le okrog 11.000 greyhoundov letno. Od 28.000 greyhoundov vpisanih v register jih licenco pridobi manj kot polovica. Recimo, da jih na dirkalnih stezah brez licence tekmuje \u0161e 2.000, kar znese 13.000 greyhoundov.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><em><strong>Kje je teh 15.000 greyhoundov brez licence?<\/strong><\/em><\/p>\n<p>\u010ceprav se vsako leto upokoji okoli 10.000 greyhoundov z licenco, jih nov dom po kon\u010dani karieri najde le pribli\u017eno 3.500. Ker pa se evidenca vodi zelo povr\u0161no in brez pravega reda, najbr\u017e tudi \u0161tevilka 3.500 ni realna. Sem so v\u0161teti le upokojeni hrti z licenco.<\/p>\n<p>\u010ce malo povzamemo \u0161tevilke: od letno skotenih 40.000 greyhoundov v Angliji in na Irskem licenco za tek pridobi le 10.000 hrtov. Letno imamo primanjkljaj 30.000 hrtov!\u00a0Te \u0161tevilke veljajo le za Anglijo in Irsko, in kje so \u0161e vse ostale dr\u017eave?<\/p>\n<p> <\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey21.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-262\" alt=\"grey2\" src=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey21.jpg\" width=\"955\" height=\"370\" srcset=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey21.jpg 955w, https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey21-300x116.jpg 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 955px) 100vw, 955px\" \/><\/a><\/p>\n<div class=\"action\"><p>Kaj se dogaja z njimi?<\/p><\/div>\n<p> <\/p>\n<p>Mladi\u010dke, za katere ocenijo, da nimajo \u017eeljenega potenciala, najverjetneje usmrtijo \u017ee pred tretjim mesecem starosti.<br \/>\nV prvih dveh letih hrtovega \u017eivljenja, kolikor traja njihov trening, se veliko hrtov po\u0161koduje ali pa \u017ee pred iztekom te dobe ocenijo, da niso dobi\u010dkonosni.<\/p>\n<p>Hrti z licenco se prav tako lahko po\u0161kodujejo ali izka\u017eejo za neperspektivne. Stalna praksa je, da huje po\u0161kodovane hrte usmrtijo kar na teka\u0161ki stezi, saj bi za njihovo zdravljenje morali nameniti preve\u010d denarja.<\/p>\n<p>Tudi hrtom, ki so dosegali izjemne rezultate, s\u010dasoma za\u010dnejo pe\u0161ati mo\u010di. Ko se to zgodi, niso ve\u010d opevani zmagovalci, ampak le denarno breme za lastnika. Velikega \u0161tevila hrtov se odkri\u017eajo kar z usmrtitvijo, lahko jih zavr\u017eejo, do smrti pretepejo ali pohabijo (odre\u017eejo u\u0161esa, da ni mogo\u010de izslediti lastnika). Nekateri trenerji naj bi imeli celo dogovore z veterinarskimi klinikami, da hrte pripeljejo k njim. Kaj se z njimi dogaja tam, lahko le predvidevamo.<\/p>\n<p>Prevelika vzreja hrtov ima slab vpliv tudi na ostale pasme psov in me\u0161ance. Zaradi njihove mno\u017ei\u010dne vzreje jih ogromno potrebuje nov dom. Ko se odlo\u010dimo za posvojitev hrta, ki so ga namenoma vzredili in zavrgli, mnogokrat za nov dom prikraj\u0161amo kak\u0161nega drugega brezdomnega psa.<\/p>\n<p>Na tekmah je prepovedana uporaba \u017eive vabe, kljub temu pa naj bi jo na treningih \u0161e vedno uporabljali, saj le \u017eive \u017eivali izjemno vzpodbudijo hrtov nagon in pove\u010dajo njegovo \u017eeljo po ulovu plena. S tem seveda pridobijo \u010dim bolj\u0161i rezultat, posledi\u010dno pa tudi ve\u010dji zaslu\u017eek.<\/p>\n<p>Vse to ‘odstranjevanje’ hrtov se seveda ne bele\u017ei in je skrbno skrito pred javnostjo. Teka\u0161ka industrija \u0161e vedno vztrajno trdi, da je za tekmovalne hrte dobro poskrbljeno, da \u017eivijo v primernih \u017eivljenjskih razmerah in da imajo vso potrebno veterinarsko oskrbo. \u010ce pa pogledamo realno, vidimo, da to enostavno ni mogo\u010de. \u010ce v dolo\u010deni ‘psarni’ in pri trenerju \u017eivi okrog 150 psov, so to enormni stro\u0161ki. Ve\u010dina denarja, ki ga greyhound prislu\u017ei z zmago, gre v lastnikov \u017eep in ne za njegovo oskrbo. Lastnik hrta in skrbnik, ki hrta videva vsak dan, obi\u010dajno nista ena in ista oseba. Zakaj teka\u0161ka industrija vztraja pri svoji verziji, si lahko preberete v poglavju Zaslu\u017ekarji.<\/p>\n<p> <\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey31.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-263\" alt=\"grey3\" src=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey31.jpg\" width=\"955\" height=\"271\" srcset=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey31.jpg 955w, https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey31-300x85.jpg 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 955px) 100vw, 955px\" \/><\/a><\/p>\n<p> <\/p>\n<div class=\"action\"><p>Zaslu\u017ekarji – THE MONEY MAKERS<\/p><\/div>\n<p> <\/p>\n<p>Samo v Angliji teka\u0161ka industrija pe\u0161\u010dici ljudi v njenem vrhu prinese okoli 2,5 milijard funtov letno!<br \/>\nNekateri vodje teka\u0161kih stez, ki pobirajo stave, pla\u010dujejo prostovoljni prispevek, ki zna\u0161a 0,6 % od vseh prejetih stav, v British Greyhound Racing Fund, kar zna\u0161a okoli 11,24 milijonov funtov. Ker je ta prispevek prostovoljen, ga 17 % vodij teka\u0161kih stez sploh ne pla\u010duje.<\/p>\n<p>Neverjetno, a od teka\u0161ke industrije ima dobi\u010dek tudi angle\u0161ka vlada, ki od vodij teka\u0161kih stez pobira davke na stave. Direkten dobi\u010dek od samih stav pa ji prina\u0161a \u0161e dru\u017eba Tote Bookmakers, ki je v lasti vlade in je ena izmed \u0161estih najve\u010djih dru\u017eb, ki posedujejo teka\u0161ke steze in pobirajo stave. V letu 2007 je dru\u017eba Tote Bookmakers s pomo\u010djo teka\u0161ke industrije vladi prinesla 19,4 milijonov funtov dobi\u010dka! Zdaj vam je verjetno malo bolj jasno, zakaj vlada hrtjih stez \u0161e ni zaprla.<\/p>\n<p>99 % vseh stav pobere Bookmakers Afternoon Betting Service (BAGS), ki tekme prena\u0161a preko televizije (kot TV prodaja) in preko spleta. Na dan prena\u0161ajo okoli 70 tekem, kar pomeni, da mora samo za potrebe BAGS-a na teden tekmovati okoli 3000 greyhoundov. Edini namen prenosov teh tekem je dobi\u010dek!<\/p>\n<p>\u010ceprav greyhoundi tej dru\u017ebi prina\u0161ajo na milijone funtov, je za njih same zelo slabo poskrbljeno. Predstavljajo le sredstvo, ki lahko prinese denar in ne \u017eivo bitje. Kakor hitro niso ve\u010d dobi\u010dkonosni, se jih enostavno zamenja z bolj\u0161imi. Odslu\u017eeni greyhoundi, ki so prina\u0161ali milijone, pa kon\u010dajo na smeti\u0161\u010du, so enostavno usmr\u010deni ali zavr\u017eeni. Le redki med njimi imajo to sre\u010do, da lahko po kon\u010dani karieri u\u017eivajo svoje \u017eivljenje kot hi\u0161ni ljubljen\u010dki in kot \u010dlani dru\u017eine.<\/p>\n<p> <\/p>\n<a href=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/angleski-hrt-greyhound\"><div class=\"button2\" style=\"background-color: #F70A69\">Zna\u010dilnosti in opis pasme\u00a0Angle\u0161ki hrt – Greyhound<\/div><\/a>\n<p> <\/p>\n<a href=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/lurcher\"><div class=\"button2\" style=\"background-color: #F70A69\">Zna\u010dilnosti in opis pasme\u00a0Lurcher<\/div><\/a>\n<p> <\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" src=\"http:\/\/www.youtube.com\/embed\/sJepkYtZGps\" height=\"716\" width=\"955\" allowfullscreen=\"\" frameborder=\"0\"><\/iframe><\/p>\n<p> <\/p>\n<div><strong>Viri:<\/strong><\/div>\n<div>Branigan Cynthia –\u00a0Adopting the racing greyhound, 3.izdaja (2003)<\/div>\n<div>Greyhound action –\u00a0<a href=\"http:\/\/www.greyhoundaction.org.uk\/greyhound.html\" target=\"_blank\">Measuring the Massacre, fact sheet 2<\/a>\u00a0\u00a0(5. jan. 2012)<\/div>\n<div>Greyhound action –\u00a0<a href=\"http:\/\/www.greyhoundaction.org.uk\/greyhound.html\" target=\"_blank\">Cruelty and the greyhound racing industry: some sample cases, fact sheet 7<\/a>\u00a0\u00a0(5. jan. 2012)<\/div>\n<div>Greyhound action –\u00a0<a href=\"http:\/\/www.greyhoundaction.org.uk\/greyhound.html\" target=\"_blank\">Greyhound as companion animals, fact sheet 3<\/a>\u00a0\u00a0(5. jan. 2012)<\/div>\n<div>Greyhound action –\u00a0<a href=\"http:\/\/www.greyhoundaction.org.uk\/greyhound.html\" target=\"_blank\">You bet they die, fact sheet 1<\/a><\/div>\n<div>Greyhound board of Great Britain –\u00a0<a href=\"http:\/\/www.thedogs.co.uk\/HistoryofGreyhoundRacing.aspx\" target=\"_blank\">History of greyhound racing<\/a>(5. jan. 2012)<\/div>\n<div>\n<div>Greyt exploitations – <a href=\"http:\/\/www.greytexploitations.com\/introduction\/lack-of-welfare\" target=\"_blank\">Lack of welfare<\/a>\u00a0(5. jan. 2012)<\/div>\n<div>Greyt exploitations – <a href=\"http:\/\/www.greytexploitations.com\/the-money-makers\" target=\"_blank\">The money makers<\/a>\u00a0(5. jan. 2012)<\/div>\n<div>Wikipedia – <a href=\"http:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Greyhound_racing\" target=\"_blank\">Greyhound racing<\/a>\u00a0(1. feb. 2012)<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p> V za\u010detku 80-ih let prej\u0161njega stoletja in po vstopu \u0160panije v Evropsko unijo (1986) se je ekonomski polo\u017eaj v dr\u017eavi izbolj\u0161al in mnogo ljudi si je kupilo stare pode\u017eelske hi\u0161e s posestvi, pode\u017eelski ljudje pa so iskali mo\u017enost za izbolj\u0161anje svojega polo\u017eaja. Ti skupini ljudi sta iz ljubezni do lova ponovno za\u010deli […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"page-full.php","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-72","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/72","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=72"}],"version-history":[{"count":13,"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/72\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":19976,"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/72\/revisions\/19976"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=72"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
<\/iframe><br \/>\n<div class=\"action\"><p><\/p><\/div><br \/>\n<h3 style=\"text-align: center; margin-top: 25px\"><span class=\"lines\">PROBLEMATIKA GREYHOUNDOV NA IRSKEM IN V VELIKI BRITANIJI<\/span><\/h3><\/p>\n<p> <\/p>\n<div class=\"action\"><p>Tek za \u017eivljenje<\/p><\/div>\n<p>Namen teka\u0161ke industrije je samo eden: DOBI\u010cEK. Mogotci v samem vrhu teka\u0161ke industrije to dejstvo sicer vztrajno zanikajo in teka\u0161ko industrijo v javnosti predstavljajo idealizirano, a \u017eal je sama realnost dale\u010d stran od podobe, ki jo \u017eelijo prikazati.\u00a0Nenadzorovano \u0161irjenje teka\u0161ke industrije v 20. stoletju je povzro\u010dilo ogromno \u0161tevilo vzrejenih greyhoundov in s tem tudi smrt ve\u010d kot 10.000 nekonkuren\u010dnih hrtov letno. Prevladuje miselnost, da je njihova smrt sprejemljiva, \u010de je le v korist dobi\u010dka.<\/p>\n<p> <\/p>\n<div class=\"action\"><p>Zgodovina hrtjih dirk<\/p><\/div>\n<p> <\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey1.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignright\" alt=\"grey1\" src=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey1.jpg\" width=\"709\" height=\"407\" \/><\/a>V preteklosti so bile stave na hrtje dirke in obiski tekem rezervirani le za vi\u0161ji dru\u017ebeni sloj. A kmalu so hrtje dirke postale zelo popularne in tak\u0161en na\u010din zaslu\u017ekarstva se je raz\u0161iril tudi med delovni razred, ki je mno\u017ei\u010dno obiskoval tekme in stavil na pse z upanjem na hiter zaslu\u017eek.\u00a0Umetno vabo so prvi\u010d uporabili leta 1876 v angle\u0161kem kraju Hendon. \u0160est hrtov je moralo prete\u010di 400 metrov dolgo ravno stezo in loviti umetno vabo. Ker pa hrti pri teku za umetno vabo niso dosegali \u017eeljene hitrosti in s tem vidnej\u0161ih rezultatov, se je ponovno uveljavila uporaba \u017eivih vab, umetna vaba pa je utonila v pozabo.<\/p>\n<p>Teka\u0161ke steze, kot jih poznamo danes, izvirajo iz Amerike. Owen Patrick Smith iz Kalifornije, je leta 1925 izumil prvo mehansko vodeno umetno vabo in kro\u017ena dirkali\u0161\u010da (ovale).<\/p>\n<p>Teka\u0161ka industrija se je razvila v Angliji in tudi na Irskem, v Ameriki in v Avstraliji, v manj\u0161em obsegu pa je prisotna tudi v Mehiki, Argentini, \u010cilu, Novi Zelandiji, Afriki, Pakistanu, Vietnamu, \u0160paniji in na Portugalskem. V Angliji trenutno obratuje 27 teka\u0161kih stez z licenco in ena na \u0160kotskem.<\/p>\n<p>Nekaj dejstev o \u017eivljenju teka\u0161kih greyhoundov:<br \/>\n\u2022 Ve\u010dino dneva (od 18 pa tja do 23 ur) pre\u017eivijo v svojih kletkah, ki so zelo majhne. Tako majhne, da se v\u010dasih hrt v njej ne more niti vzravnati ali po\u0161teno obrniti. Obi\u010dajno so lesene, kar \u0161e dodatno ote\u017euje vzdr\u017eevanje higiene. Na tleh imajo obi\u010dajno postlan razrezan \u010dasopisni papir ali celo kak\u0161no tanko preprogo. Zgodi se tudi, da v kletko nastanijo celo po dva hrta skupaj in jima nadenejo nagob\u010dnike, da ne bi pri\u0161lo do po\u0161kodb. Zaradi tak\u0161nih \u017eivljenjskih razmer so velikokrat polni bolh in klopov.<br \/>\n\u2022 Za opravljanje potrebe jih 3-4 krat na dan v majhnih skupinah peljejo iz kletk.<br \/>\n\u2022 Hranijo jih z mehko hrano, zato so njihovi zobje obi\u010dajno v slabem stanju, saj prakti\u010dno ni\u010d ne grizejo. Ker zobje svoje funkcije ne opravljajo, tudi ni prisotnega samo\u010di\u0161\u010denja.<br \/>\n\u2022 Greyhoundi so \u010dustveni, dru\u017eabni in ob\u010dutljivi psi, na katere zelo vplivajo spremembe v njihovem okolju. Zaradi na\u010dina \u017eivljenja in \u0161tevilnih transportov na tekme so podvr\u017eeni stresu, kar vpliva tudi na njihov imunski sistem, ki je oslabljen.<br \/>\n\u2022 Kadar se hrti pri treningu ali na tekmi po\u0161kodujejo, se jih obi\u010dajno ne zdravi, ampak jih raje kar usmrtijo, saj bi njihovo zdravljenje lastnike preve\u010d stalo. Manj\u0161e po\u0161kodbe, kot so zlomljeni ali amputirani prsti, zlomljene kosti v gle\u017enju ter notranji in zunanji paraziti, pa ostanejo nezdravljene.<br \/>\n\u2022 Greyhounde se na tekme preva\u017ea tudi v oddaljene kraje in ti transporti niso vedno njim prijazni. V poletnem \u010dasu se velikokrat zgodi, da zaradi neprimernega transporta hrti prispejo na cilj popolnoma dehidrirani ali pa na poti celo do\u017eivijo toplotni \u0161ok, katerega posledica je najve\u010dkrat tudi smrt.<\/p>\n<p>Mladi\u010dki se skotijo v ve\u010djih psarnah (lahko bi rekli kar farmah) hrtov in \u017eivijo v malo ve\u010djih kletkah, kjer jih socializirajo. Pri starosti treh mesecev dobijo tetova\u017ee v obe u\u0161esi, v eno uho tetovirajo njihov datum skotitve, v drugo pa zaporedno \u0161tevilko iz registra. Zelo hitro jih za\u010dnejo spodbujati k teku in kmalu jih seznanijo z mehansko umetno vabo in z lovom nanjo. Nau\u010dijo jih \u0161tartati iz \u0161tartnega boksa in tega, da jih pri teku ne smejo zamotiti drugi psi ali okolica. Celotno obdobje treninga traja dve leti, nato pa ocenijo, kateri izmed njih so resni\u010dno toliko perspektivni, da lahko prete\u010dejo celotno progo brez distrakcij v zadovoljivem \u010dasu. Le tisti dovolj hitri dobijo licenco za tek. Vsi ostali, ki so prepo\u010dasni ali po\u0161kodovani, so \u017eal vi\u0161ek, ki je usmr\u010den ali zavr\u017een, v najbolj\u0161em primeru pa posvojen.<\/p>\n<p>Greyhounde vzrejajo v tako velikem \u0161tevilu, ker so le redki rojeni zmagovalci. Da ne bo pomote, vsi greyhoundi so hitri, a \u017eal so zato tudi povpre\u010dni. Le tisti, ki izstopajo iz povpre\u010dja in presegajo rezultate drugih, to pomeni, da lahko prina\u0161ajo denar, so v o\u010deh teka\u0161ke industrije vredni \u017eivljenja, vsaj za nekaj \u010dasa\u2026<\/p>\n<p> <\/p>\n<div class=\"action\"><p>Mno\u017ei\u010dna vzreja…. in kam potem izginejo?<\/p><\/div>\n<p> <\/p>\n<p>Vzemimo primer Anglije in Irske. Letno je prijavljenih okrog 5.000 legel greyhoundov, 700 v Angliji, 4.300 na Irskem. Povpre\u010dno leglo \u0161teje 8 mladi\u010dev, kar znese 40.000 novih greyhoundov na leto.\u00a0\u0160tevilo greyhoundov, vpisanih v register, pa zna\u0161a le okrog 28.000 greyhoundov. To bi pomenilo, da je povpre\u010dno \u0161tevilo mladi\u010dev na leglo le 5 do 6 greyhoundov in ne osem.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><em><strong>Kam izgine skoraj 12.000 mladi\u010dkov do tretjega meseca starosti?<\/strong><\/em><\/p>\n<p>Ve\u010dina greyhoundov (75 %), ki tekmujejo v Angliji, prihaja iz Irske. V Angliji je trenutno 28 teka\u0161kih stez z licenco ter pribli\u017eno 20 teka\u0161kih stez brez licence, na Irskem pa obratuje okrog 20 stez.\u00a0Da lahko hrti tekmujejo na teka\u0161kih stezah, potrebujejo licenco za tek. Licenco pridobi le okrog 11.000 greyhoundov letno. Od 28.000 greyhoundov vpisanih v register jih licenco pridobi manj kot polovica. Recimo, da jih na dirkalnih stezah brez licence tekmuje \u0161e 2.000, kar znese 13.000 greyhoundov.<\/p>\n<p style=\"text-align: center;\"><em><strong>Kje je teh 15.000 greyhoundov brez licence?<\/strong><\/em><\/p>\n<p>\u010ceprav se vsako leto upokoji okoli 10.000 greyhoundov z licenco, jih nov dom po kon\u010dani karieri najde le pribli\u017eno 3.500. Ker pa se evidenca vodi zelo povr\u0161no in brez pravega reda, najbr\u017e tudi \u0161tevilka 3.500 ni realna. Sem so v\u0161teti le upokojeni hrti z licenco.<\/p>\n<p>\u010ce malo povzamemo \u0161tevilke: od letno skotenih 40.000 greyhoundov v Angliji in na Irskem licenco za tek pridobi le 10.000 hrtov. Letno imamo primanjkljaj 30.000 hrtov!\u00a0Te \u0161tevilke veljajo le za Anglijo in Irsko, in kje so \u0161e vse ostale dr\u017eave?<\/p>\n<p> <\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey21.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-262\" alt=\"grey2\" src=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey21.jpg\" width=\"955\" height=\"370\" srcset=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey21.jpg 955w, https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey21-300x116.jpg 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 955px) 100vw, 955px\" \/><\/a><\/p>\n<div class=\"action\"><p>Kaj se dogaja z njimi?<\/p><\/div>\n<p> <\/p>\n<p>Mladi\u010dke, za katere ocenijo, da nimajo \u017eeljenega potenciala, najverjetneje usmrtijo \u017ee pred tretjim mesecem starosti.<br \/>\nV prvih dveh letih hrtovega \u017eivljenja, kolikor traja njihov trening, se veliko hrtov po\u0161koduje ali pa \u017ee pred iztekom te dobe ocenijo, da niso dobi\u010dkonosni.<\/p>\n<p>Hrti z licenco se prav tako lahko po\u0161kodujejo ali izka\u017eejo za neperspektivne. Stalna praksa je, da huje po\u0161kodovane hrte usmrtijo kar na teka\u0161ki stezi, saj bi za njihovo zdravljenje morali nameniti preve\u010d denarja.<\/p>\n<p>Tudi hrtom, ki so dosegali izjemne rezultate, s\u010dasoma za\u010dnejo pe\u0161ati mo\u010di. Ko se to zgodi, niso ve\u010d opevani zmagovalci, ampak le denarno breme za lastnika. Velikega \u0161tevila hrtov se odkri\u017eajo kar z usmrtitvijo, lahko jih zavr\u017eejo, do smrti pretepejo ali pohabijo (odre\u017eejo u\u0161esa, da ni mogo\u010de izslediti lastnika). Nekateri trenerji naj bi imeli celo dogovore z veterinarskimi klinikami, da hrte pripeljejo k njim. Kaj se z njimi dogaja tam, lahko le predvidevamo.<\/p>\n<p>Prevelika vzreja hrtov ima slab vpliv tudi na ostale pasme psov in me\u0161ance. Zaradi njihove mno\u017ei\u010dne vzreje jih ogromno potrebuje nov dom. Ko se odlo\u010dimo za posvojitev hrta, ki so ga namenoma vzredili in zavrgli, mnogokrat za nov dom prikraj\u0161amo kak\u0161nega drugega brezdomnega psa.<\/p>\n<p>Na tekmah je prepovedana uporaba \u017eive vabe, kljub temu pa naj bi jo na treningih \u0161e vedno uporabljali, saj le \u017eive \u017eivali izjemno vzpodbudijo hrtov nagon in pove\u010dajo njegovo \u017eeljo po ulovu plena. S tem seveda pridobijo \u010dim bolj\u0161i rezultat, posledi\u010dno pa tudi ve\u010dji zaslu\u017eek.<\/p>\n<p>Vse to ‘odstranjevanje’ hrtov se seveda ne bele\u017ei in je skrbno skrito pred javnostjo. Teka\u0161ka industrija \u0161e vedno vztrajno trdi, da je za tekmovalne hrte dobro poskrbljeno, da \u017eivijo v primernih \u017eivljenjskih razmerah in da imajo vso potrebno veterinarsko oskrbo. \u010ce pa pogledamo realno, vidimo, da to enostavno ni mogo\u010de. \u010ce v dolo\u010deni ‘psarni’ in pri trenerju \u017eivi okrog 150 psov, so to enormni stro\u0161ki. Ve\u010dina denarja, ki ga greyhound prislu\u017ei z zmago, gre v lastnikov \u017eep in ne za njegovo oskrbo. Lastnik hrta in skrbnik, ki hrta videva vsak dan, obi\u010dajno nista ena in ista oseba. Zakaj teka\u0161ka industrija vztraja pri svoji verziji, si lahko preberete v poglavju Zaslu\u017ekarji.<\/p>\n<p> <\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey31.jpg\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-full wp-image-263\" alt=\"grey3\" src=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey31.jpg\" width=\"955\" height=\"271\" srcset=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey31.jpg 955w, https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/grey31-300x85.jpg 300w\" sizes=\"auto, (max-width: 955px) 100vw, 955px\" \/><\/a><\/p>\n<p> <\/p>\n<div class=\"action\"><p>Zaslu\u017ekarji – THE MONEY MAKERS<\/p><\/div>\n<p> <\/p>\n<p>Samo v Angliji teka\u0161ka industrija pe\u0161\u010dici ljudi v njenem vrhu prinese okoli 2,5 milijard funtov letno!<br \/>\nNekateri vodje teka\u0161kih stez, ki pobirajo stave, pla\u010dujejo prostovoljni prispevek, ki zna\u0161a 0,6 % od vseh prejetih stav, v British Greyhound Racing Fund, kar zna\u0161a okoli 11,24 milijonov funtov. Ker je ta prispevek prostovoljen, ga 17 % vodij teka\u0161kih stez sploh ne pla\u010duje.<\/p>\n<p>Neverjetno, a od teka\u0161ke industrije ima dobi\u010dek tudi angle\u0161ka vlada, ki od vodij teka\u0161kih stez pobira davke na stave. Direkten dobi\u010dek od samih stav pa ji prina\u0161a \u0161e dru\u017eba Tote Bookmakers, ki je v lasti vlade in je ena izmed \u0161estih najve\u010djih dru\u017eb, ki posedujejo teka\u0161ke steze in pobirajo stave. V letu 2007 je dru\u017eba Tote Bookmakers s pomo\u010djo teka\u0161ke industrije vladi prinesla 19,4 milijonov funtov dobi\u010dka! Zdaj vam je verjetno malo bolj jasno, zakaj vlada hrtjih stez \u0161e ni zaprla.<\/p>\n<p>99 % vseh stav pobere Bookmakers Afternoon Betting Service (BAGS), ki tekme prena\u0161a preko televizije (kot TV prodaja) in preko spleta. Na dan prena\u0161ajo okoli 70 tekem, kar pomeni, da mora samo za potrebe BAGS-a na teden tekmovati okoli 3000 greyhoundov. Edini namen prenosov teh tekem je dobi\u010dek!<\/p>\n<p>\u010ceprav greyhoundi tej dru\u017ebi prina\u0161ajo na milijone funtov, je za njih same zelo slabo poskrbljeno. Predstavljajo le sredstvo, ki lahko prinese denar in ne \u017eivo bitje. Kakor hitro niso ve\u010d dobi\u010dkonosni, se jih enostavno zamenja z bolj\u0161imi. Odslu\u017eeni greyhoundi, ki so prina\u0161ali milijone, pa kon\u010dajo na smeti\u0161\u010du, so enostavno usmr\u010deni ali zavr\u017eeni. Le redki med njimi imajo to sre\u010do, da lahko po kon\u010dani karieri u\u017eivajo svoje \u017eivljenje kot hi\u0161ni ljubljen\u010dki in kot \u010dlani dru\u017eine.<\/p>\n<p> <\/p>\n<a href=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/angleski-hrt-greyhound\"><div class=\"button2\" style=\"background-color: #F70A69\">Zna\u010dilnosti in opis pasme\u00a0Angle\u0161ki hrt – Greyhound<\/div><\/a>\n<p> <\/p>\n<a href=\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/lurcher\"><div class=\"button2\" style=\"background-color: #F70A69\">Zna\u010dilnosti in opis pasme\u00a0Lurcher<\/div><\/a>\n<p> <\/p>\n<p><iframe loading=\"lazy\" src=\"http:\/\/www.youtube.com\/embed\/sJepkYtZGps\" height=\"716\" width=\"955\" allowfullscreen=\"\" frameborder=\"0\"><\/iframe><\/p>\n<p> <\/p>\n<div><strong>Viri:<\/strong><\/div>\n<div>Branigan Cynthia –\u00a0Adopting the racing greyhound, 3.izdaja (2003)<\/div>\n<div>Greyhound action –\u00a0<a href=\"http:\/\/www.greyhoundaction.org.uk\/greyhound.html\" target=\"_blank\">Measuring the Massacre, fact sheet 2<\/a>\u00a0\u00a0(5. jan. 2012)<\/div>\n<div>Greyhound action –\u00a0<a href=\"http:\/\/www.greyhoundaction.org.uk\/greyhound.html\" target=\"_blank\">Cruelty and the greyhound racing industry: some sample cases, fact sheet 7<\/a>\u00a0\u00a0(5. jan. 2012)<\/div>\n<div>Greyhound action –\u00a0<a href=\"http:\/\/www.greyhoundaction.org.uk\/greyhound.html\" target=\"_blank\">Greyhound as companion animals, fact sheet 3<\/a>\u00a0\u00a0(5. jan. 2012)<\/div>\n<div>Greyhound action –\u00a0<a href=\"http:\/\/www.greyhoundaction.org.uk\/greyhound.html\" target=\"_blank\">You bet they die, fact sheet 1<\/a><\/div>\n<div>Greyhound board of Great Britain –\u00a0<a href=\"http:\/\/www.thedogs.co.uk\/HistoryofGreyhoundRacing.aspx\" target=\"_blank\">History of greyhound racing<\/a>(5. jan. 2012)<\/div>\n<div>\n<div>Greyt exploitations – <a href=\"http:\/\/www.greytexploitations.com\/introduction\/lack-of-welfare\" target=\"_blank\">Lack of welfare<\/a>\u00a0(5. jan. 2012)<\/div>\n<div>Greyt exploitations – <a href=\"http:\/\/www.greytexploitations.com\/the-money-makers\" target=\"_blank\">The money makers<\/a>\u00a0(5. jan. 2012)<\/div>\n<div>Wikipedia – <a href=\"http:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/Greyhound_racing\" target=\"_blank\">Greyhound racing<\/a>\u00a0(1. feb. 2012)<\/div>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p> V za\u010detku 80-ih let prej\u0161njega stoletja in po vstopu \u0160panije v Evropsko unijo (1986) se je ekonomski polo\u017eaj v dr\u017eavi izbolj\u0161al in mnogo ljudi si je kupilo stare pode\u017eelske hi\u0161e s posestvi, pode\u017eelski ljudje pa so iskali mo\u017enost za izbolj\u0161anje svojega polo\u017eaja. Ti skupini ljudi sta iz ljubezni do lova ponovno za\u010deli […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"page-full.php","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-72","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/72","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=72"}],"version-history":[{"count":13,"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/72\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":19976,"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/72\/revisions\/19976"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=72"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
![\"galg02\"](\"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-content\/uploads\/2013\/03\/galg02.jpg\")
V za\u010detku 80-ih let prej\u0161njega stoletja in po vstopu \u0160panije v Evropsko unijo (1986) se je ekonomski polo\u017eaj v dr\u017eavi izbolj\u0161al in mnogo ljudi si je kupilo stare pode\u017eelske hi\u0161e s posestvi, pode\u017eelski ljudje pa so iskali mo\u017enost za izbolj\u0161anje svojega polo\u017eaja. Ti skupini ljudi sta iz ljubezni do lova ponovno za\u010deli vzrejati galge, obdr\u017eali pa sta tudi tradicijo obe\u0161anja psov ob koncu lovske sezone oziroma \u2013 v modernej\u0161i razli\u010dici \u2013 prepustitev psov cesti ali zaveti\u0161\u010dem, ki NISO podprta s strani dr\u017eave in so ponavadi v celoti odvisna od donacij dobrih ljudi. Tudi v 21. stoletju se kljub modernizaciji in napredku \u017eivljenje lovskih galgov in podencov ibicencov ni bistveno spremenilo ali izbolj\u0161alo.<\/p>\n