{"id":174,"date":"2013-03-12T22:27:37","date_gmt":"2013-03-12T22:27:37","guid":{"rendered":"http:\/\/www.aperturia.si\/hss\/?page_id=174"},"modified":"2013-05-10T10:01:25","modified_gmt":"2013-05-10T08:01:25","slug":"galgo-opis-pasme","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/galgo-opis-pasme\/","title":{"rendered":"\u0160panski hrt – Galgo Espanol"},"content":{"rendered":"

\"galgo03\"<\/p>\n

Opis pasme<\/span><\/h3>\n


\n<\/a>Domovina:<\/strong>\u00a0\u0160panija
\nX. FCI skupina:<\/strong>\u00a0Galgo Espa\u0144ol (\u0160panski hrt)
\nPsi – ple\u010dna vi\u0161ina:<\/strong>\u00a062 -71 cm
\nPsi\u010dke – ple\u010dna vi\u0161ina:<\/strong>\u00a060 – 68 cm
\nTe\u017ea:\u00a0<\/strong>od 20-30 kg
\nGlava:<\/strong>\u00a0ravna in ozka, s podolgovatim gob\u010dkom
\nO\u010di:\u00a0<\/strong>oblika mandlja in po\u0161evne oblike
\nU\u0161esa:\u00a0<\/strong>dalj\u0161a
\nTelo:\u00a0<\/strong>podolgovato z ukrivljeno hrbtno linijo
\nMi\u0161ice:<\/strong>\u00a0bolj plo\u0161\u010date, kar je zna\u010dilno za teka\u010de na dolge proge
\nRep:<\/strong>\u00a0zelo dolg, predvsem pa dalj\u0161i kot pri greyhoundu
\nPrsni ko\u0161:\u00a0<\/strong>je zelo globok in se kon\u010da v vi\u0161ini komolcev galga
\nDlaka:<\/strong>\u00a0ima dva tipa dlake; prva je elegantna, mehka in kratka; druga je ostra, resasta in dalj\u0161a – tudi do 10 cm
\nBarva ko\u017eu\u0161\u010dka:<\/strong>\u00a0v ve\u010d barvah in barvnih kombinacijah
\nKo\u017ea:<\/strong>\u00a0je izredno takna in brez podko\u017enega ma\u0161\u010devja<\/p>\n

 <\/p>\n

“Galgo Espanol je pes krhke zunanjosti, a v nasprotju s tem premore ogromno mo\u010di in vzdr\u017eljivosti ter zmore v teku dose\u010di visoko hitrost. Odlikujejo ga krepost, okretnost, veliko energije in prijeten zna\u010daj. Pravzaprav je te\u017eko doumeti, \u010demu je ta pasma tako redka med hrti.”<\/em><\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

Zgodovina hrta s Pirenejskega polotoka sega v \u010dase Rimskega imperija, kljub temu pa je pasma ve\u010dinoma prisotna zgolj znotraj svoje domovine in je ljudem po svetu skoraj povsem neznana. Na \u0161panskem pode\u017eelju galge \u0161e danes uporabljajo za lov na zajce, drugod po Evropi je tovrstna praksa prepovedana. Ob koncu vsake lovske sezone je tiso\u010de hrtov v \u0160paniji obsojenih na smrt, marsikdaj na krut in nehuman na\u010din.<\/p>\n

\"galgo02\"<\/p>\n

 <\/p>\n

Splo\u0161ni videz<\/span><\/h3>\n

 <\/p>\n

Morfolo\u0161ko sodi galgo v graioidni tip psa. Potrebno je poudariti, da ko\u017euh \u0161panskega hrta poznamo v dveh razli\u010dicah. Prva razli\u010dica dlake je elegantna, mehka, tanka in kratka, druga pa ostra ter nekoliko dalj\u0161a (lahko tudi do 10 cm). Slednja oblika je prvotna. Barve so lahko \u010drna, bela, umazano bela, rjava, rde\u010da, marogasta (“brindle”) in druge barve najve\u010dkrat v kombinaciji z belo.
\n\u0160panski hrt ima lastnosti vzdr\u017eljivega teka\u010da, ki je zmo\u017een premagati divje in grobe terene. V primerjavi z greyhoundom je galgo zelo dolg, fin pes z manj\u0161o globino prsnega ko\u0161a in manj\u0161im naklonom zadnjih nog. Je ni\u017eji in ne tako te\u017eak, ima dalj\u0161e mi\u0161ice, ki jih potrebuje za vzdr\u017eljivost, le-te pa niso tako zaobljene in “napihnjene”, kot jih potrebuje greyhound za eksplozivnost. V teku dose\u017ee hitrost do 50 km na uro. Galgo ima dolg vrat, zelo dolg in tanek rep, no\u0161en v obliki kavlja ter dolgo in ozko glavo.<\/div>
\u010celno kolence je komaj opazno, smr\u010dek je \u010drn. O\u010di so majhne, mandljaste oblike, po\u0161evno (orientalsko) nastavljene in najve\u010dkrat temne barve ali barve le\u0161nika. Beli zobje so mo\u010dni, \u0161karjastega ugriza. Uhlja sta trikotne oblike, mesnata, proti zaokro\u017eeni konici pa vedno tanj\u0161a.
\nHrbtenica \u0161panskega hrta je kompaktna, plju\u010da prostorna in dobro razvita, trebuh je mo\u010dno pritegnjen navznoter. Hrbet je raven, dolg, ledveni predel je rahlo vbo\u010den, hrbet pa je na tem mestu nekoliko izbo\u010den. \u0160ape so zaj\u010dje oblike in se odli\u010dno obnesejo na grobih terenih. Vi\u0161ina pri psih je med 62 in 70 cm, pri psicah med 60 in 68 cm. Dovoljeno je preseganje 2 cm v vi\u0161ino, vendar samo v primeru, da je pes v proporcionalnem razmerju. Galgo tehta med 20 in 30 kg, povpre\u010dna \u017eivljenska doba pa je 12 let. Spada med eno najbolj zdravih pasem psov.
\n<\/div><\/p>\n

 <\/p>\n

Zgodovina<\/span><\/h3>\n

 <\/p>\n

Ena izmed teorij izvora \u0161panskega hrta pravi, da se je pasma razvila iz galskega hrta (“l\u00e9vrier galois”), kateri naj bi v 6. stoletju pred na\u0161im \u0161tetjem preko Keltov iz Francije pripotoval v \u0160panijo. Od tod naj bi izviralo tudi ime galgo (“gallicus” – galski). Na razvoj galga sta nedvomno vplivali \u0161e dve pasmi – ibi\u0161ki podenco ter saluqi (ta je bil prednik dana\u0161njega salukija ter sloughija), katerega so med 8. in 15. stoletjem s seboj pripeljali arabski osvajalci. Kri\u017eanja so pripeljala do \u0161panskega hrta, kakr\u0161nega poznamo danes. Sicer pa beseda galgo v \u0161panskem jeziku ozna\u010duje hrta nasploh, ne samo \u0161panskega. Morfolo\u0161ko galgo nosi zna\u010dilnosti greyhounda (velikega angle\u0161kega hrta) in sloughija (arabskega hrta).
\nSkozi stoletja sta si bila \u0161panski hrt in greyhound zelo podobna. Prav tako kot greyhound v srednjeve\u0161ki Evropi je bil tudi galgo spo\u0161tovan in za\u0161\u010diten v \u0160paniji – predvsem zaradi njegove uporabnosti v lovu. S\u010dasoma je galgo izgubil svojo pomembnost kot lovec za hrano, postal pa je sredi\u0161\u010de \u0161portnega dogajanja. Ko so v \u0160panijo pri\u0161li \u0161e greyhoundi, so se pri\u010dela mno\u017ei\u010dna kri\u017eanja. \u017delja po \u0161portnem, hitrej\u0161em psu je pripeljala do tega, da sta \u010distost in originalnost \u0161panskega hrta skorajda izgubljeni.
\nGalgo je tesno povezan s \u0161pansko tradicijo in kulturo – skozi minula stoletja \u0161e zlasti kot dru\u017eabnik \u0161panske aristokracije. Lov s hrti pa v \u0160paniji ni spadal le med privilegij visoke dru\u017ebe, kot je bilo to v navadi drugod po Evropi, pa\u010d pa so se ga poslu\u017eevali tudi nekoliko ni\u017eji sloji. Na \u0161panskem pode\u017eelju se galgo \u0161e danes uporablja kot lovski pes.
\nPrvotno je lov slu\u017eil le kot vir pridobivanja hrane, s\u010dasoma pa se je razvil v \u0161portno kategorijo, imenovano “Carreras en Campo” (dirke na pode\u017eenju), na katerih so ocenjevali pogum,<\/div>
mo\u010d ter lovsko tehniko psov. Tradicija in pravila tak\u0161nih tekmovanj so obujala navade iz \u010dasov rimskega imperija.<\/p>\n

Kljub svoji priljubljenosti je na za\u010detku 20. stoletja \u010distokrvnemu \u0161panskemu hrtu grozilo izumrtje. V 30-ih letih minulega stoletja je priljubljenost tradicionalnih tekem Carreras en campo upadla, popularizirala pa se je razli\u010dica profesionalnega teka\u0161kega \u0161porta po angle\u0161kem modelu. Zaslu\u017ekarstvo je postalo pomembnej\u0161e od slave in \u010dasti tradicije. \u0160panski hrti so z uvedbo tekmovanj za umetno – elektronsko vabo sicer pokazali dobre rezultate, a nobena pasma psov se v hitrosti in eksplozivnosti ni uspela primerjati z velikim angle\u0161kim hrtom. Ker pa so slednje omenjeni psi bolj podvr\u017eeni po\u0161kodbam (saj prvenstveno niso bili vzrejeni za tek po grobem \u0161panskem terenu), so se pri\u010dela kri\u017eanja med uvo\u017eenimi greyhoundi ter doma\u010dimi galgi. Videz in zna\u010daj teh kri\u017eancev je bolj spominjal na angle\u0161ke hrte, originalnemu \u0161panskemu galgu pa je zato mo\u010dno pretilo izumrtje. Kasneje je \u0161tevilo galgov ponovno pri\u010delo nara\u0161\u010dati, pasma je ohranjena, iz razloga kri\u017eanj z greyhoundom pa sedaj prevladuje razli\u010dica kratkodlakih galgov.<\/p>\n

Pasma je bila precej pozno priznana s strani mednarodne kinolo\u0161ke zveze – FCI, in sicer je bil prvi standard napisan \u0161ele v zgodnjih 80-ih letih prej\u0161njega stoletja. Na \u017ealost mnogo psov v \u0160paniji ni registriranih, saj se uporabljajo samo za lov. Zanimivo je, da v \u0160paniji prevladuje kratkodlaka varianta \u0161panskega hrta in da je v \u0160paniji samo okroli 20 odstotkov vseh \u0161panskih hrtov, ki so ostrodlaki. Izven \u0161panskih meja so bolj priljubljeni ostrodlaki psi, morda zato, ker ta tip \u0161panskega hrta ne daje vtisa tesne povezanosti z greyhoundom.
\n<\/div><\/p>\n

 <\/p>\n

Karakter in temperament <\/span><\/h3>\n

 <\/p>\n

\"galgo1\"<\/strong>

<\/div>Galgo je izjemno inteligenten pes privla\u010dnega temperamenta. Je resen, v\u010dasih malo rezerviran, mil, ponosen in samosvoj, hkrati pa odlo\u010den in neustra\u0161en v lovu. Obo\u017euje svoje bli\u017enje, \u0161e zlasti svojega “gospodarja”, pravzaprav je bolj\u0161i izraz “najbolj\u0161ega prijatelja”. Je tih stanovalec v hi\u0161i ter se dobro razume z drugimi psi.<\/p>\n

Do tujcev je lahko v\u010dasih malce plah, a skoraj vedno zadr\u017ean. Kot lovec je izredno energi\u010den in \u017eivahen. Zaradi mo\u010dne osebnosti in intelekta obi\u010dajno upo\u0161teva le ukaze, ki se mu zdijo smiselni, kar pa ne pomeni, da ni discipliniran.

<\/div><\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

Prirejeno po:<\/p>\n

– http:\/\/en.wikipedia.org\/wiki\/index.html?curid=29166<\/a><\/p>\n

– http:\/\/www.galgo.de\/frames_e.htm?<\/a><\/p>\n

–\u00a0http:\/\/www.galgo.de\/galgos\/galgos_e.htm<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Primerjava Galgo – Greyhound<\/div><\/a>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Domovina:\u00a0\u0160panija X. FCI skupina:\u00a0Galgo Espa\u0144ol (\u0160panski hrt) Psi – ple\u010dna vi\u0161ina:\u00a062 -71 cm Psi\u010dke – ple\u010dna vi\u0161ina:\u00a060 – 68 cm Te\u017ea:\u00a0od 20-30 kg Glava:\u00a0ravna in ozka, s podolgovatim gob\u010dkom O\u010di:\u00a0oblika mandlja in po\u0161evne oblike U\u0161esa:\u00a0dalj\u0161a Telo:\u00a0podolgovato z ukrivljeno hrbtno linijo Mi\u0161ice:\u00a0bolj plo\u0161\u010date, kar je zna\u010dilno za teka\u010de na dolge proge Rep:\u00a0zelo dolg, predvsem pa dalj\u0161i […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","template":"page-full.php","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-174","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/174","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=174"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/174\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":19974,"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/174\/revisions\/19974"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.hrtjisvet.org\/hs\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=174"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}