29.7.2024
1. dan

Sva naredili uraden foto dokaz, da sva prispeli, tokrat v nov kraj v Španiji, v Sevillo. Za vse nas nova izkušnja.
😍 Sedi kdo ob liniji in čaka novic, kako je???
Najprej enostavno potovanje, kar iz Trsta naju je priletel Ryanair. In Uber do zavetišča – prijazni voznik je buljil v navigacijo in mu ni bilo nič jasno, pa sva kar midve pokomandirali, skozi tale plava vrata in dalje, itak smo spet in the middle of nowhere.
💪 Ampak, se pripelješ na ornk dvorišče, ni tu trte mrte. 😆
Prijazno so naju sprejeli, pupa je govorila angleško in nama pokazala namestitev. Sva tu sami, edini prostovoljki trenutno. Nič čudnega, kateri idiot pa se rine na jug Španije julija, zunaj je bilo danes napovedanih draesnih 43 stopinj! Real feel 83!
Ampak hostel je luksuz! Sicer plačaš namestitev, ampak imava udobno sobico, klimo (!!!), lepo kopalnico, lep skupni prostor. Tema dvema neznankama so tudi dali ključ od avta in s super limuzino (res, nekatere stvari so pa povsod iste, hint hint) sva odbrzeli do trgovine, tako da sva založeni za cel teden. Lačni ne bova.
Danes pe ni bilo treba delat, pa sva šle na oglede in vznemirjat pse. Itak v tej vročini so vsi noter na betonu in dihajo na škrge, ampak vik in krik pa znajo zagnat, to pa.
Sem čakala, da naju bo kdo nagnal izpred ograd, da bodo vsi oglušeli! Koliko imajo psov je bolj ugibanje, Tjaša je izvrtala podatek o 600 od prijazne oskrbnice tu. So razporejeni v dooooolgo vrsto boksov s po 4-5 psov, večinsko so galgi, se pa najde tudi kak mastin, staford, mešanec.
Ko sva obupovali nad nedelom, sva pa dobili prve naloge! Vsak večer sva zadolženi za filanje veder z vodo, lepo po vrsti. Zjutraj sva pa naročeni v zunanje ograde, na kaka pucen in menjavo vode 😆
Tako da jutri nama pa razložijo več. Zaenkrat je vtis dober, za pse je lepo poskrbljeno. In evo je – najina prva FBM sirena se je vklopla, urbano zategovanje galgo glasov en čez drugega, brez kakršnegakoli razloga.
Seveda pa tudi brez prve ljubezni ni šlo ❤️ Tu prisotna je jasno navalila nad plaškote, jih je kar veliko. In potem pustila srce na – greyu! Čisto ta pravi, čisto ta plavi (torej siv), cisti umirjeni in scrkljani velikan. Tu sem pa res ne paše s svojo pompoznostjo, v tej vročini ga bo kap. Jutri poizveva, če je na voljo. Ne, nimamo pojma, kako bi ga domov sploh spravili, ampak a doma ne bi kdo imel tega lepotca? Samo spolirat ga je treba, otrest španski prah z njega . . .
Eh, že sanjava, pa še sploh začeli nisva. Jutri dobiva boljši občutek, danes greva samo se počivat, jutri bo zgodnji start, še v hladu.
Lahko noč, Slovenija! Pocrkljajte svoje hrtke in hvala, ker ste. Za njih in posredno za vse te, ki tu še čakajo. ❤️
Tjaša in Nataša
Društvo HRTJI SVET Slovenije
www.hrtjisvet.org
info@hrtjisvet.org