HRTJI SVET SLOVENIJE | Društvo za pomoč hrtom v stiski

TIGGYINA ZGODBA

Pravzaprav sploh ne vem, kje naj začnem. Pravijo, da je najbolje začeti na začetku.

V prvih dneh maja 2009 me je nepričakovano poklicala Larisa in povedala, da je našla oglas, iz katerega je razvidno, da nekdo podarja madžarsko hrtico. Larisa je seveda takoj skočila v akcijo in začela brskati. Sproti je poročala o vseh podatkih, ki jih je uspela nabrati. Tiggy je v Slovenijo prišla z Madžarske. Žal je gospa ugotovila, da nima dovolj časa za ukvarjanje z njo.

Larisa nam je poslala je tudi Tiggy-jino fotografijo in prefinjeno, na videz popolnoma nedolžno, speljala vodo na mlin rekoč, da bi bila po njenem mnenju najboljša možna rešitev tako za Tiggy kot za nas, da bi ta mlada madžarka gospodična prišla živet k našemu "Špancu" Lunu in k nama z Radom. Priznati moram, da se je cela zgodba začela odvijati ob ravno pravem času.
Minilo je namreč ravno nekaj dni, odkar je naš dom zapustil prikupni greyhound Santo, ki je bila pri nas na tritedenskih počitnicah. Ves čas Santovega počitnikovanja je Rade premleval, kako čudovito, super, in oh in sploh bi bilo, če bi Santo kar za stalno ostal pri nas. Ko je prišel dan Santovega odhoda domov, je bil Rade zelo žalosten.

Življenje in usoda ubirata svoje nepredvidljive poti. Rade se je takoj navdušil nad idejo, da bi Tiggy ponudili stalen dom. Ko je videl Tiggy še na fotografiji, je bil popolnoma očaran in začaran. Želel je, da kar takoj-takoj pokličem Tiggyjino lastnico in povem, da želimo mali "Madžarki" ponuditi stalen dom. Kljub temu, da je Tiggy očarala tudi mene, sem bila sprva v dvomih in tudi lažnih iluzij si nisem želela ustvarjati. Glede na vse peripetije sem imela malo upanja, da bo Tiggy res lahko prišla k nam.
12. maja 2009 pa se je veliki dogodek zares zgodil. Tiggy je k nam prispela dan potem, ko je dopolnila prvo leto starosti.

Vsa radovedna in nestrpna sem Tiggy ter njene dotedanje lastnike pričakala pred stolpnico. Ko smo vstopili v predverje, Tiggy ni hotela hoditi po stopnicah, tako da so jo v drugo nadstropje morali prinesti na rokah.
Mala "Madžarka" je bila ob prihodu odlakana kot medved. Imela je gost, debel kožuh, iz česar sem sklepala, da je večji del svojega mladega življenja preživela v pesjaku. Bolj kot hrtu je bila podobna huskyju ali aljaškemu malamutu. Bila pa je zelo živahna hrtja navihanka, ki ji je kljub vsej kalvariji uspelo obdržati radost, navdušenje in ljubezen do vseh živih bitij.

Lun je bil do nove sostanovalke sprva zadržan in previden. Najbrž se je bal, da bo njen prihod vse postavil na glavo in da on sam ne bo več prva violina. Tiggy je seveda takoj želela prevzeti prestol in postati glavna, a se ji je naš zadržani in plahi Lun postavil po robu in ji dal vedeti, da vse pa le ne more biti po njenem.
V prvih dneh Tiggy ni poznala nobenega ukaza, a se je izkazalo, da se izjemno hitro uči. Pri njenem učenju je pridno sodeloval tudi Lun, ki jo je hitro naučil aporta (prinašanja žoge in drugih predmetov na izhodiščni položaj) ter ostalih pravil obnašanja in bontona, ki ga pač mora poznati vsaka dobro vzgojena hrtja dama.

Tiggy pa je Lunu pokazala, da se je nadvse imenitno crkljati, se prepustiti božanju in ljubkovanju vseh razpoložljivih rok, pa četudi so to roke naših obiskovalcev ali sosedov, ki jih dnevno srečujemo na stopnišču stolpnice.
Mineva devet mesecev odkar je Tiggy prišla v naš dom. Po videzu sta si z Lunom zaradi enake barve in pigmentacije zelo podobna. Karakterno pa sta pravo nasprotje. Kot "Yin in Yang". Tiggy je živahna, glasna avanturistka, ki se rada veliko pogovarja in obvlada celo paleto glasovnih sposobnosti. Lun pa je še vedno nežen in tihi gentleman. Tiggy je prava ciganka. Ljubkovalno ji pravim tudi "hrtja napast", ki bi za par božajočih rok prodala svojo najljubšo igračo. Ob svoji živahnosti nam vsakodnevno pripravi kakšno presenečenje.

Nedavno se je odločila, da je napočil čas za resnejše stvari. Naša pubertetnica je v košari z igračami našla gumijasto kokoš in ji dodelila vlogo svojega mladička. Tiggy je vso svojo pozornost, nežnost in ljubezen posvetila "kurjemu gumijastemu otroku". Prenašala jo je iz sobe v sobo, si jo stiskala ob prsi in budno pazila na njo. Otroci kdaj pa kdaj tudi zajokajo. Ob vsakem pisku je Tiggy skočila na noge in preverila, če je z njenim otrokom vse v redu.

Iz njenega ravnanja v tistih dneh, smo spoznali, da se je naša Tiggy popolnoma udomačila in da nam popolnoma zaupa. Nama in Lunu je celo dovolila, da njenega "gumijastega otroka" pobožamo, medtem, ko ga je pred vsemi obiskovalci skrbno skrivala.

Tiggy je v naš dom prinesla živahnost in igrivost. Postala je prava hrtja lepotica s svetlečo dlako in lepimi manirami.

Madžarsko hrtico Tiggy lahko spremljate tudi na forumu Hrtji svet TUKAJ

(Avtorica: Metka Zoya Obrul)

Domov