HRTJI SVET SLOVENIJE | Društvo za pomoč hrtom v stiski

Večina posvojenih hrtov ni še nikoli prej bila v tesnem stiku z otroki, zato tudi nimajo nobenega vzroka, da bi jih ne marali. Praviloma hrti, lurcherji in podenci izredno uživajo v družbi otrok, so z njimi nežni in jih naravnost obožujejo, imajo pa tudi zelo visok prag tolerance.
Ampak vendarle je na začetku potrebna previdnost in to iz razloga, da se posvojenec navadi na svoj nov dom, prav tako pa, da se nanj navadi vaš otrok in cela vaša družina.

Zato bi se vaše vprašanje v tem primeru moralo glasiti: "Ali vaš otrok ve, kako se ravna s psom, predvsem s posvojenim?"

Na tem mestu vam ponujamo nekaj osnovnih napotkov, ki vam bodo pomagali, da se bosta vaš posvojeni hrt in vaš otrok spoznala, navadila eden na drugega in skupno obdobje začetnega sobivanja preživela brez težav.
Sledi nekaj osnovnih napotkov in pravil, ki bodo zagotovili, da bo odnos med posvojenim hrtom in vašim otrokom prerasel v eno samo veliko veselje:

• SPEČEGA PSA PUSTITE PRI MIRU!

Vaš otrok naj nikoli ne skače v bližini spečega hrta, prav tako naj ga ne boža, ko le-ta spi. Nekateri hrti namreč spijo z odprtimi očmi, zato se lahko zgodi, da bo ob nenadnem in nepričakovanem gibu vašega otroka nanj zarenčal, zalajal ali celo pokazal svoje zobe, še preden se bo zbudil in videl, da je zraven njega njegov najboljši prijatelj - vaš otrok. Če že mora otrok zbuditi spečega psa, naj ga najprej pokliče po imenu in se prepriča, ali je pes res buden, šele potem naj ga pogladi po kožuščku.
Nekateri posvojeni hrti bodo morda branili svoj teritorij oz. svoj prostor za spanje, saj se tam počutijo varne, zato je morda bolje, da otrok hrta ne nadleguje, kadar spi ali počiva na svojem prostoru.

• NE DOVOLITE VAŠEMU OTROKU SE PLAZITI PO, SKAKATI NA, LEŽATI NA, POLJUBLJATI ALI OBJEMATI VAŠEGA POSVOJENEGA PSA, KADAR LE-TA LEŽI ALI MORDA CELO SPI!

Posvojeni hrti, vsaj na začetku, verjetno ne bodo poznali pomena otrokove razigranosti, želje po objemu, poljubu, plezanju po njem, skakanju okrog njega, pa četudi je pes buden. Lahko se zgodi, da bo hrt v takšnem primeru preprosto vstal in odkorakal stran ter ne naredil ničesar.
Lahko pa se zgodi tudi, da bo zalajal ali zarenčal na vašega otroka ter ga s tem prestrašil, lahko pa pride tudi do nenadnega ugriza zaradi občutka ogroženosti.
Vse to pa je lahko samo opozorilni znak posvojenega psa, da mu to otrokovo početje enostavno ni všeč in je to edini način, ki ga pozna, da lahko komunicira z vašim otrokom oz. z vami.
Vsaka takšna situacije je lahko izredno nepredvidljiva in se lahko začne samo z nedolžnim odhodom hrta iz njegovega prostora, da bi se umaknil otroku, in če bo otrok še vedno silil vanj, bo morda zalajal ali celo zarenčal nanj kot naslednja stopnja opozorila. Če se bo še naprej počutil ogroženega, ker bo otrok še vedno silil vanj, kljub vsem svojim predhodnim opozorilom, ga lahko na koncu tak pes tudi ugrizne.
Zato je zelo pomembno za vas starše, da razumete telesno govorico vašega posvojenega hrta in z določenimi pravili preprečite, da bi prihajalo do takšnih situacij. Vedite, da v takšnem primeru ni kriv pes, ampak vi, ker niste poskrbeli za varnost tako vašega psa kot otroka.
Zavedati se je potrebno, da bo pes tedne in mesece s svojo telesno govorico nakazoval, da mu nekaj ni všeč, in se bo šele v izjemni skrajnosti odločil ugrizniti.
Dejstvo, da sploh lahko pride do ugriza s strani vašega posvojenega hrta, predstavlja velik stres tudi za njega samega, saj se bo za to skrajnost odločil predvsem zaradi vašega ignoriranja opozorilnih znakov in predvsem zaradi tega, ker se bo sam počutil ogroženega.

Zato vedite, da nikoli in v nobenem trenutku ne puščajte psa samega z otrokom, ker edino vi lahko oz. morate preprečiti, da ne pride do takšnih nepredvidljivih situacij. Pa to ne velja samo za posvojenega psa, to velja prav za slehernega psa, ki ga boste sprejeli v svoj dom.

• PRIVOŠČITE VAŠEMU POSVOJENEMU PSU NEKAJ ZASEBNOSTI IN MIRU!

Vsi psi si želijo, medtem ko se prehranjujejo ali spijo, imeti mir, zato bo isto želel tudi vaš posvojeni hrt. Otroka morate dosledno naučiti, da v naj v času "zasebnosti" psa pustijo popolnoma pri miru. Dopovejte mu, da je to ležišče dejansko psičkova "soba", kjer si tudi on želi imeti malo miru, zato naj otroci to spoštujejo.
Opazili boste tudi, da se bo takrat, ko bo doma postalo preveč hrupno ali moteče za vašega posvojenega hrta, le-ta umaknil na svoj prostor in samo opazoval, kaj se dogaja. Tam se počuti varnega in prav je, da tudi vaš otrok spoštuje njegovo zasebnost.

• LEŽIŠČE ALI BOKS VAŠEGA POSVOJENEGA HRTA NAJ BO RES SAMO NJEGOVO!

Ne dovolite vašemu otroku, da bi hodil ali plezal na ležišče ali v boks vašega psa, ki predstavlja njegovo zasebnost, saj je to hkrati njegov prostor, kamor se lahko varno zateče po svoj mir. Morda je ravno boks tisti, ki bo vašemu posvojenemu hrtu pomagal, da se bo navadil na živahnost vašega otroka in njegovih prijateljev, ki se bodo prišli k njemu igrat. Če ga boste takrat dali v boks, jih bo lahko varno opazoval, brez strahu, da bi prišlo do nepredvidljivih situacij. Boks lahko uporabite tudi takrat, ko veste, da boste morali za nekaj časa pustiti vašega otroka samega s psom.

• OBVEZNO ZAPIRANJE VRAT!

Naučite svojega otroka, da mora za seboj vedno zapirati vrata (tudi v avtomobilu). Hrti so namreč izredno hitri in kot bi trenil se lahko zaradi majhne neprevidnosti zgodi, da bo švignil iz avta ali hiše na ulico ter stekel za kakšno mačko ali celo pred zunaj vozeči avtomobil.
Zato obvezno naučite otroke in njegove prijatelje doslednega zapiranja in zaklepanja vrat. Otroku dopovejte tudi to, da lahko vrata odpre šele takrat, ko bo videl, da ima pes nadeto ovratnico in povodec. Zelo dobra ideja je tudi ta, da vašega psa naučite ubogati ukaz "POČAKAJ" in jo poskušajte uporabljati konstantno, da se bo navadil počakati tudi takrat, ko bodo vrata pred njim odprta. Če bo vaš posvojeni hrt hotel, lahko ob tem tudi sede. Šele ko mu boste nadeli ovratnico in povodec, ga naučite naslednjega ukaza "GREVA VEN". Seveda ob tem uporabljajte veliko mero potrpežljivosti in kakšen posladek za nagrado, ko bo ubogal vaš ukaz. Ti psi so ponavadi hitro učljivi in zelo hitro bo tudi vaš posvojeni hrt vedel, kaj pričakujete od njega.

• PREVIDNO IN PRIJAZNO RAVNANJE S POSVOJENIM PSOM!

Pomembno se je vprašati, ali je vaš otrok dovolj star, da bo lahko sprejel tudi življenje s posvojenim hrtom ter pri tem previdno in prijazno ravnal z njim. Če mu tega ne morete dopovedati oz. tega niste sposobni zagotoviti, potem je morda bolje, da se ne odločite za posvojitev psa.

• NE PUSTITE VAŠEGA POSVOJENEGA PSA SPATI SKUPAJ Z OTROKOM V NJEGOVI POSTELJI!

Izjemno pomembno je, da ste vsaj nekaj prvih mesecev previdni pri puščanju vašega psa v otrokovi postelji. Pustite vašemu posvojenemu hrtu čas, da se bo popolnoma ustalil in navadil na novo okolje, na nove ljudi in predvsem na otroka. Že prej smo omenili, da lahko pride do nepričakovanih reakcij psa, ko le-ta spi. To je izredno pomembno pri posvojitvi katerega koli psa, ne samo hrta, posvojenega preko našega društva.

• UČENJE IN MOREBITNO ŠOLANJE POSVOJENEGA HRTA NE PREPUSTITE OTROKU!

Priporočamo vam, da prevzame domače učenje ali uradno šolanje psa nekdo od odraslih oseb v vašem gospodinjstvu. Te odgovornosti nikakor ne smete prepustiti svojemu otroku.

Še nekaj drugih krajših napotkov za skupno življenje med vami, otrokom in posvojenim hrtom:

• starši morajo ugotoviti, ali je njihov otrok dovolj čustveno in fizično zrel za življenje s posvojenim psom (za družine z otroki, mlajšimi od pet let, je priporočljivo, da s posvojitvijo še počakajo kakšno leto ali dve);
• starši naj vedno nadzirajo, ko bosta otrok in posvojeni hrt skupaj, in naj ju nikoli ne puščajo sama;
• posvojeni hrti, lurcherji in podenci so ponavadi izredno tolerantni, vendar se je potrebno zavedati, da neprimeren odnos in ravnanje otrok do psa lahko pripelje do nepredvidljive situacije, ker se bo pes poskusil zaščititi zaradi občutka ogroženosti, zato morate starši poskrbeti za to, da ne pride to tega;
• zaradi neprimernega odnosa in ravnanja vašega otroka do psa se lahko pes začne bati otrok;
• NIKOLI ne puščajte otroka, da bo sam peljal psa na sprehod, temveč vedno zagotovite prisotnost odrasle osebe;
• otroku dopovejte, da pes ni igrača in da si le-ta zasluži spoštljivo in ljubečo ravnanje z njim;
• otroka opozorite, da naj pusti hrta, ki spi ali počiva, pri miru, saj bo le-ta že sam nakazal, kdaj mu je do igre;
• objemanje (omejevanje) in pretirano vpitje lahko vašemu hrtu predstavlja pravo grozo, zato naučite svojega otroka, da se ga mora dotakniti nežno, brez nenadnih gibov in pretiranega stiskanja, pri tem naj mu pa venomer nežno in z mirnim glasom prigovarja;
• rep in ušesa vašega psa niso igrače, zato morate otroku dopovedati, da naj jih pusti pri miru;
• če otrok trmasto in vztrajno sili v psa z objemanjem, božanjem ali poljubljanjem in pri tem opazite, da se počuti nelagodno, ju za nekaj časa ločite v različne prostore vašega doma, vašemu novemu družinskemu članu pa dajte priložnost, da si v mirnem prostoru odpočije in se umakne od zanj neprijetnih dražljajev;
• veliko otrok pristopi k psu naravnost s pogledom v oči z dobro namero - objeti ga, starši pa morate vendarle vedeti, da direktni kontakt iz oči v oči v pasji telesni govorici pomeni pretečo nevarnost zanj, zato naj vaš otrok ne gleda psa naravnost v oči in se mu ob tem z razprtimi rokami ne približuje, saj lahko ob tem pes začuti pretečo nevarnost nevedoč, da mu morda otrok nič ne bo naredil in zgolj upoštevaje telesno govorico vašega otroka.

(Avtorica: Larisa Počivavšek)

Domov