Vsak, ki posvoji hrta ali podenca preko našega društva, se mora zavedati, da bo posvojil delovnega psa, zato nikakor ne more pričakovati, da bo tak hrt ali podenco ustrezal vsem standardom, ki jih določa FCI. Na njem bodo morda napake, tako psihične kot fizične, in te boste enostavno morali sprejeti, če želite živeti s posvojenim psom. V nasprotnem primeru in primeru prevelikih pričakovanj se raje odločite za nakup pasemskega psa. Zavedati se je treba, da so ti hrti in podenci bili namenjeni bodisi usmrtitvi bodisi zapustitvi s strani njihovih lastnikov ali trenerjev, saj jim po končani dirkalni poti oz. končani lovski sezoni ne koristijo več. Ravno zaradi tega obstajajo po svetu različna društva, ki skušajo rešiti premnoga življenja teh ubogih hrtjih duš.
Psi prispejo v Slovenijo z dolgim transportom iz Irske ali iz Španije. Poleg tega, da so utrujeni od poti in zaradi stresa, ki ga ob transportu doživijo, morebiti celo z znižano odpornostjo, so lahko tudi psihično in fizično ranjeni zaradi razmer, iz katerih so jih rešili predstavniki različnih društev. Tega bi se moral zavedati vsak bodoči posvojitelj, saj moramo takšnemu psu včasih nuditi tedne, mesece, morda celo leto dni, da se bo prilagodil novemu okolju in družini, ki ga je posvojila in na koncu zaživel in dihal z njimi kot enakopraven član družine.
Takšnemu hrtu ali podencu je preprosto potrebno dati čas in priliko, da spozna svoje posvojitelje in da se navadi novega načina življenja. Šele potem boste videli, kakšen zaklad ste spustili v svoj dom. Galgi prihajajo iz Španije, kjer jih še danes (večinoma na podeželju) uporabljajo za lov na zajce. Galgi so po naravi nežni, mirni, do tujcev zelo zadržani, predani svoji družini in zato prijetni družabniki, zelo aristokratski in tudi poslušni. Lahko bi se reklo, da ti hrti svoje življenje živijo še najbolj normalno, v primerjavi in za razliko od greyhoundov, ki celo svoje življenje preživijo v boksih in na tekaških stezah. Življenje galgov je pa v resnici prej bedno kot postlano z rožicami, saj morajo na koncu ponavadi končati zelo tragično, kar bi naj v Španiji predstavljajo celo nekakšno lovsko tradicijo.

Galgi, ki razmeroma mladi (stari komaj dve leti) končajo svojo kariero, saj jih njihovi lastniki po koncu lovske sezone enostavno zavržejo in prepustijo cesti ali pa jih nekam privežejo, kjer potem shirajo do smrti. Včasih jih celo pretepejo do žalostnega konca ali enostavno odvržejo v jarek, najbolj tradicionalno pri njih pa je ravno ubijanje lovskih galgov z obešanjem. To delajo čisto iz njim tradicionalnih navad, saj galga, ki je bil dober lovec, obesijo zelo visoko na drevo, v primeru, da je bil galgo slab lovec, pa ga obesijo nižje na drevo, pri čemer tudi bolj trpi in na koncu umre v neznosnih mukah. Veliko je zavetišč v Španiji, ki rešujejo predvsem zavržene in poškodovane pse, ki z njihovo pomočjo najdejo svoj novi dom povsod po Evropi.
Tudi pri galgih se je treba zavedati, da lahko pridejo v domove posvojiteljev povsem psihično uničeni in le veliko truda bo naredilo iz galga vse tisto, kar je o njegovi naravi opisano zgoraj. Takrat bo svojemu posvojitelju in družini postal zvest prijatelj do konca.

Bodoči posvojitelj mora biti seznanjen tudi s tem, da so večinoma vsi greyhoundi, ki so na razpolago za posvojitev, bili delovni psi, in to v smislu, da so bili trenirani za sodelovanje na tekmovalnih dirkah. Obstaja seveda več vzrokov, zaradi katerih so morali zapustiti tekmovalne steze: bodisi niso dosegali željenih rezultatov (vsaj takšnih ne, kot so jih od njih zahtevali trenerji) bodisi zaradi svoje nežne narave niso bili sposobni dirkati pred veliko množico ljudi in večjo skupino psov, nekaj pa se jih upokoji zgolj zato, ker so zaradi starosti končali svojo tekmovalno kariero, čeprav so kljub temu še vedno lahko v vrhunski tekmovalni formi.

Zavedati se je treba, da so ti psi večinoma v zelo dobri fizični in psihični kondiciji, lahko pa se zgodi, da kakšen izmed njih vendarle trpi zaradi različnih zlorab s strani človeka, morda pride k nam celo s kakšno trajno poškodbo, s katero bo moral živeti še vrsto svojih let.
V takšnih primerih je zelo pomemben pristop posvojitelja in njegove družine, saj so ti hrti ponavadi zaprti vase, zelo prestrašeni in morda celo panično plašni. S takšnim hrtom se je potrebno ukvarjati, mu nuditi dovolj svojega časa in predvsem veliko mero potrpežljivosti, saj se bo le tako lahko rehabilitiral in končno zaživel, tako kot mora.
Tudi lurcherji so tisti, ki morajo v svojem življenju žal vse prevečkrat doživeti vso krutost človeka. To so delovni psi, ponavadi križani med več pasmami hrtov, po naravi zelo živahni, igrivi, pravi mali klovni, ki se zlahka prilagodijo življenju tako z drugimi malimi živalmi kot tudi z otroki. Tudi lurcher, ki ni opravljal svojih nalog tako, kot si jih je zamislil njegov lastnik, ostane na koncu največkrat zavržen in zapuščen.

Tukaj so še psi pasme podenco ibicenco in andaluzijski podenco, ki prav tako izhajajo iz Španije in služijo istemu delovnemu namenu kot galgi. Po naravi so zelo navihani, živahni, včasih morda celo malce samosvoji in imajo močno razvit lovski nagon. So neprecenljiva družba tako za malo bolj mirne kot tudi bolj živahne ljudi, predvsem pa za otroke, saj temu psu enostavno nikoli in nikdar ne zmanjka energije, zato je več kot dober družabnik za dolga pohajkovanja v naravi. Doma pa se vendarle zna spremeniti v pravega malega lenuha, ob katerem se hočeš nočeš spremenimo v lenuha tudi mi.
Podence v Španiji čaka popolnoma ista usoda kot galge, zato ni smiselno ponavljati vseh grozovitosti, ki jih je sposoben narediti človek zaradi tradicije in pomanjkanja sočutja.

Vsakemu bodočemu posvojitelju pa polagamo na dušo, da preden se odloči za posvojitev odsluženega psa, s seboj in v sebi do potankosti razčisti, ali je sploh pripravljen in zmožen sprejeti v svoje življenje veliko mero potrpljenja, odrekanja in predvsem znanja za rešitev ene uboge hrtje duše. Šele takrat, ko si bo odgovoril na vsa ta vprašanja po resnici, bo vedel, ali bo sploh sprejel tako velik izziv in odgovornost, ki traja celo hrtje življenje.

O črnih biserih …

V zadnjih letih na progah tekaških stadionov na Irskem, v Veliki Britaniji in Avstraliji dominirajo črno pigmentirani predstavniki pasme greyhound. V sorazmerju s tem in z mislijo, da so le najuspešnejši psi “primerni” za nadaljno reprodukcijo, ni težko spregledati dejstva, da se tudi med greyhoundi, ki čakajo na svoje prave domove, nahaja največ črnih. V ZDA pa denimo prevladujejo marogaste različice. Nič kaj drugače ni v Španiji, saj je tudi tam veliko črnih galgov, ki ponavadi zadnji zapustijo zavetišče ali pa so tam vrsto let. Ker je torej črna barva tista, ki trenutno prevladuje, je črnim greyhoundom in galgom pravzaprav najtežje najti dom!

Zakaj je tako?

Tisti, kateri imajo priložnost videti črne hrte, ki živijo kvalitetno družinsko življenje, vsekakor najprej opazijo njihov neverjeten lesk. Bleščijo se kot črni biseri, zato je fenomen težave iskanja njihovih domov sprva težko doumeti. V kolikor je hrt v dobri fizični kondiciji in v dobrem zdravstvenem stanju, potem se najbolj blešči prav kožuh črnega predstavnika te pasme. In prav ta pigmentacija ima moč najlepše poudariti izjemno telesno zgradbo teh pasjih atletov.
Žal pa je res tudi to, da so začasne nepopolnosti kožuha črno odlakanega hrta najbolj očitne. Tu govorimo o lisastem kožuhu v fazi, ko hrt še ne živi v toplem zavetju družine, temveč se denimo nahaja v azilu; prav tako pa tudi o fazi, v kateri hrt menjava dlako, o jasno vidnih (večinoma začasno) neodlakanih delih telesa in podobnih situacijah.
In ko se človek odloča o posvojitvi greyhounda ali galga ter si ogleduje doma željne hrte na spletni strani, mnogokrat vidi največ črno odlakanih psov. Največkrat mu v spominu ostane tisti, ki ga je opazil kot prvega, saj na fotografijah iz azilov črni štirinožci izgledajo drug drugemu zelo podobni. Ljudje pa smo bitja, ki mnogokrat izbiramo z očmi in bomo izbrali tisto, kar vsaj malce izstopa iz množice “enakih” podob.

Vendar bi se lahko na tem mestu vprašali… Ali določena pogosta barva psa izniči njegov individum, njegovo osebnost?

Vsekakor ne. Vsako bitje ima svoj značaj. Vsako bitje je zgodba zase. In vsak hrt – ne glede na svojo “embalažo” – nosi v sebi željo, da bi zmogel nekomu pokazati, koliko ljubezni skriva v sebi in kaj ga pravzaprav dela tako posebnega. In enkratnega.
Občutek, ko črnim biserom povrnemo pravi lesk in odstranimo lupino prahu, je razveseljujoč. Obenem pa do tega tudi ni težko priti! Vse kar potrebujemo je nekaj potrpežljivosti, pasja krtača in kvalitetno hrana z dodatki, ki krepijo kvaliteto dlake. In seveda veliko ljubezni! Rezultat je presenetljiv in dih jemajoč …

Na prvem mestu mora vladati zavedanje, da odločitev posvojiti psa nikakor ni odločitev za en teden, ampak odločitev, ki lahko traja naslednjih
15 let. Res je, da je ni večje radosti kot življenje s psom, saj nam psi v zameno, da smo jim ponudili topel in ljubeč dom, nudijo svojo brezpogojno ljubezen, vdanost, svojo igrivost, ki včasih preraste že skoraj v norčavost.
Včasih se zgodi, da se bodoči posvojitelj med profili psov, ki so na razpolago za posvojitev zaljubijo v katerega od teh štirinožnih prijateljev in to na prvi pogled.
Pred tako pomembno odločitvijo, kot je posvojitev psa preko našega društva, je izredno pomembno tudi to, da zelo dobro pretuhtate in pretehtate vse poglede (tako pozitivne, kot tudi negativne), ki jih bo tak štirinožni prijatelj prinesel vam in vaši družini …

Tukaj vam posredujemo nekaj osnovnih informacij in vprašanj v vaš razmislek …

Hrti spadajo med velike pse in nikakor niso majhne plišaste igračke. Med srednje velike pse spadajo lurcherji in nekateri podenci. Ste pripravljeni na velikega psa?

Ker so hrti veliki psi, posedično zaradi tega pojedo tudi več hrane kot pes manjše pasme. Dejstvo je, da le kvalitetna prehrana lahko omogoči vašemu posvojenemu psu dolgo, kvalitetno in predvsem zdravo življenje, kar pa posledično pomeni tudi višje stroške, ki jih boste v tem primeru morali odšteti zanjo. Ste pripravljeni za kvalitetno prehrano psa odšteti malo več svojega denarja?

Psi posvojeni preko našega društva (hrti, lurcherji in podenci), živijo v povprečju od 12 do 15 let, zato se je nujno potrebno zavedati dejstva, da bo ves ta čas preživel z vami. Se vam to morda zdi preveč? Če se vam zdi preveč, potem je bolje, da si že zdaj premislite …

Psi potrebujejo izhod najmanj trikrat dnevno, pa naj bo zunaj sonce, dež ali sneg. To pomeni, da se boste morali vstati že zgodaj zjutraj pred službo ali šolo, prav tako tudi ob sobotah in nedeljah, ter oditi ven z njim tudi na božični ali novoletni večer oz. jutro. Ste pripravljeni na to?

Za življenje s psom je potrebno imeti čas, saj se je moramo s psom ukvarjati in ga peljati na sprehod tudi takrat, ko pridemo domov utrujeni iz službe, ko smo bolni ali na dopustu. Ste pripravljeni na vse to?

Ste pomislili tudi na to, kaj bo z vašim posvojenim psom v času vaše odsotnosti (službeno potovanje, dopust, bolezen …)?

Ste pripravljeni vašega psa vedno imeti na povodcu, pa morda poskrbeti za visoko ograjo okrog hiše za njegovo varnost in mu nadeti nagobčnik, da bi ne ogrožali drugih psov in živali, če je to potrebno?

Zavedati se je potrebno dejstva, da tako kot ljudje potrebujemo zdravnika, tudi živali včasih potrebujejo veterinarsko oskrbo in v kolikor nimate psa zavarovanega, lahko to pomeni tudi visoke stroške zdravljenja in drugih veterinarskih storitev, ki jih bo vaš posvojeni pes koristil. Prav tako je potrebno pomisliti tudi na to, da je psa potrebno obvezno vsako leto cepiti in ga občasno peljati na pregled k veterinarju. Ste pripravljeni za vse to prispevati svoj denar?

Vsak pes, pa četudi je v svojem obnašanju ali po fizičnem izgledu morda malo specifičen si zasluži topel in ljubeč dom. Zasluži si dom, v katerem bo lahko preživel predvsem kvalitetno in ljubeče življenje do konca svojih dni. Vsak od teh psov, ki so na voljo za posvojitev preko našega društva si zasluži vaš dragoceni čas, ki mu ga boste nudili, da boste skupaj prebrodili morebitne težave njegovega prejšnjega življenja. Nekateri psi bodo za to, da se bodo popolnoma rehabilitirali in okrevali po težkem prejšnjem življenju potrebovali mesec, leto ali celo tri leta. Nekateri se bodo hitro privadili na nov način življenja in na vas. Zato si vsak od njih zasluži novo priložnost in prav vsak od njih je edinstven, poseben in enkraten. Nihče od nas ne more natančno vedeti kaj se je dogajalo s temi psi, nihče natančno ne ve, kako dolga bo pot do njegovega popolnega okrevanja. Morda ravno vaš posvojeni pes ne bo okreval hitro kot bi si želeli …

Ste pripravljeni k sebi sprejeti takšnega psa? Ste mu pripravljeni nuditi svoj čas in ljubezen?

Prosimo vas in vam polagamo na srce, da v kolikor niste prepričani, da imate v sebi dovolj moči, motivacije, volje in predvsem časa, ki bo posledično privedla do lepše prihodnosti posvojenega psa, da se ne odločite za posvojitev psa preko našega društva.

Odločitev o povečanju družine z nakupom ali posvojitvijo pasjega družinskega člana prinaša v življenje veliko radosti, hkrati pa tudi nemalo odgovornosti in obvez.

Psa si izberite glede na okolje, v katerem živite, vaš način življenja in družino, ki vas obdaja. Hrti se običajno dobro razumejo z otroki, v kolikor pa so slednji še zelo majhni, se je najbolje osredotočiti na izbiro mirnega, tihega in nežnega psa – živahni in vihravi psi lahko otroka nevede in nenamerno poškodujejo.

Enako je s fizično aktivnostjo – v kolikor ste fizično aktivni ljudje in obožujete preživljanje konca tedna v naravi, morda hribih, potem je idealna izbira za vas prav mlajši in aktiven pes živahnega značaja. Če pa prebivate v stanovanju brez vrta in ne gojite kakšne velike želje po potepanjih po podeželju, je umirjen in zrel pes tisto, kar se najbolje sklada z vašim načinom življenja.

Ko ste enkrat zaključili z upoštevanjem premišljenih uvodnih nasvetov, sledite svojemu srcu in si dovolite, da vas le-ta vodi do izbire sebi ljubega psa ljubezni na prvi pogled. Včasih je težko razložiti izbiro. Nekatere pritegne pogled določenega psa, druge privlači podrobnost znotraj objavljenega profila, spet tretji pa izbiro sebi ljubega psa težko razložijo.

Dejstvo je, da vsi psi, objavljeni na naših seznamih, potrebujejo svoje domove. Ob upoštevanju zgoraj navedenih vrstic bo vsaka izbira dobra.

Nemalokrat se na naših seznamih pojavijo psi s posebnimi potrebami. V kolikor predvidevate, da imate možnost, voljo in izkušnje, potrebne za posvojitev enega izmed teh psov, vašo željo z veseljem pozdravljamo. Usmiljenje je začasno čustvo – v kolikor mislite, da takšnemu psu ne bi zmogli ponuditi svoje ljubezni, tudi vsi vaši dobri nameni ne bodo mogli osrečiti niti vas niti vašega štirinožca.

Ko torej dokončno razmislite o vseh navedenih informacijah, želja po posvojitvi psa pa ni nič manjša, vam poklanjamo sledeč nasvet:

“Naj vas vodi srce – ta ne pozna razlag, je pa najpomembnejši dejavnik k resničnemu uspehu vaše posvojitve za vse tiste, ki bodo vanjo udeleženi. “