HRTJI SVET

SLOVENIJE

Društvo za pomoč hrtom v stiski!

Španski hrt – Galgo Espanol

galgo03

Opis pasme


Domovina:
 Španija
X. FCI skupina: Galgo Espańol (Španski hrt)
Psi – plečna višina: 62 -71 cm
Psičke – plečna višina: 60 – 68 cm
Teža: od 20-30 kg
Glava: ravna in ozka, s podolgovatim gobčkom
Oči: oblika mandlja in poševne oblike
Ušesa: daljša
Telo: podolgovato z ukrivljeno hrbtno linijo
Mišice: bolj ploščate, kar je značilno za tekače na dolge proge
Rep: zelo dolg, predvsem pa daljši kot pri greyhoundu
Prsni koš: je zelo globok in se konča v višini komolcev galga
Dlaka: ima dva tipa dlake; prva je elegantna, mehka in kratka; druga je ostra, resasta in daljša – tudi do 10 cm
Barva kožuščka: v več barvah in barvnih kombinacijah
Koža: je izredno takna in brez podkožnega maščevja

 

“Galgo Espanol je pes krhke zunanjosti, a v nasprotju s tem premore ogromno moči in vzdržljivosti ter zmore v teku doseči visoko hitrost. Odlikujejo ga krepost, okretnost, veliko energije in prijeten značaj. Pravzaprav je težko doumeti, čemu je ta pasma tako redka med hrti.”

 

Zgodovina hrta s Pirenejskega polotoka sega v čase Rimskega imperija, kljub temu pa je pasma večinoma prisotna zgolj znotraj svoje domovine in je ljudem po svetu skoraj povsem neznana. Na španskem podeželju galge še danes uporabljajo za lov na zajce, drugod po Evropi je tovrstna praksa prepovedana. Ob koncu vsake lovske sezone je tisoče hrtov v Španiji obsojenih na smrt, marsikdaj na krut in nehuman način.

galgo02

 

Splošni videz

 

Morfološko sodi galgo v graioidni tip psa. Potrebno je poudariti, da kožuh španskega hrta poznamo v dveh različicah. Prva različica dlake je elegantna, mehka, tanka in kratka, druga pa ostra ter nekoliko daljša (lahko tudi do 10 cm). Slednja oblika je prvotna. Barve so lahko črna, bela, umazano bela, rjava, rdeča, marogasta (“brindle”) in druge barve največkrat v kombinaciji z belo.
Španski hrt ima lastnosti vzdržljivega tekača, ki je zmožen premagati divje in grobe terene. V primerjavi z greyhoundom je galgo zelo dolg, fin pes z manjšo globino prsnega koša in manjšim naklonom zadnjih nog. Je nižji in ne tako težak, ima daljše mišice, ki jih potrebuje za vzdržljivost, le-te pa niso tako zaobljene in “napihnjene”, kot jih potrebuje greyhound za eksplozivnost. V teku doseže hitrost do 50 km na uro. Galgo ima dolg vrat, zelo dolg in tanek rep, nošen v obliki kavlja ter dolgo in ozko glavo.
Čelno kolence je komaj opazno, smrček je črn. Oči so majhne, mandljaste oblike, poševno (orientalsko) nastavljene in največkrat temne barve ali barve lešnika. Beli zobje so močni, škarjastega ugriza. Uhlja sta trikotne oblike, mesnata, proti zaokroženi konici pa vedno tanjša.
Hrbtenica španskega hrta je kompaktna, pljuča prostorna in dobro razvita, trebuh je močno pritegnjen navznoter. Hrbet je raven, dolg, ledveni predel je rahlo vbočen, hrbet pa je na tem mestu nekoliko izbočen. Šape so zajčje oblike in se odlično obnesejo na grobih terenih. Višina pri psih je med 62 in 70 cm, pri psicah med 60 in 68 cm. Dovoljeno je preseganje 2 cm v višino, vendar samo v primeru, da je pes v proporcionalnem razmerju. Galgo tehta med 20 in 30 kg, povprečna življenska doba pa je 12 let. Spada med eno najbolj zdravih pasem psov.

 

Zgodovina

 

Ena izmed teorij izvora španskega hrta pravi, da se je pasma razvila iz galskega hrta (“lévrier galois”), kateri naj bi v 6. stoletju pred našim štetjem preko Keltov iz Francije pripotoval v Španijo. Od tod naj bi izviralo tudi ime galgo (“gallicus” – galski). Na razvoj galga sta nedvomno vplivali še dve pasmi – ibiški podenco ter saluqi (ta je bil prednik današnjega salukija ter sloughija), katerega so med 8. in 15. stoletjem s seboj pripeljali arabski osvajalci. Križanja so pripeljala do španskega hrta, kakršnega poznamo danes. Sicer pa beseda galgo v španskem jeziku označuje hrta nasploh, ne samo španskega. Morfološko galgo nosi značilnosti greyhounda (velikega angleškega hrta) in sloughija (arabskega hrta).
Skozi stoletja sta si bila španski hrt in greyhound zelo podobna. Prav tako kot greyhound v srednjeveški Evropi je bil tudi galgo spoštovan in zaščiten v Španiji – predvsem zaradi njegove uporabnosti v lovu. Sčasoma je galgo izgubil svojo pomembnost kot lovec za hrano, postal pa je središče športnega dogajanja. Ko so v Španijo prišli še greyhoundi, so se pričela množična križanja. Želja po športnem, hitrejšem psu je pripeljala do tega, da sta čistost in originalnost španskega hrta skorajda izgubljeni.
Galgo je tesno povezan s špansko tradicijo in kulturo – skozi minula stoletja še zlasti kot družabnik španske aristokracije. Lov s hrti pa v Španiji ni spadal le med privilegij visoke družbe, kot je bilo to v navadi drugod po Evropi, pač pa so se ga posluževali tudi nekoliko nižji sloji. Na španskem podeželju se galgo še danes uporablja kot lovski pes.
Prvotno je lov služil le kot vir pridobivanja hrane, sčasoma pa se je razvil v športno kategorijo, imenovano “Carreras en Campo” (dirke na podeženju), na katerih so ocenjevali pogum,
moč ter lovsko tehniko psov. Tradicija in pravila takšnih tekmovanj so obujala navade iz časov rimskega imperija.

Kljub svoji priljubljenosti je na začetku 20. stoletja čistokrvnemu španskemu hrtu grozilo izumrtje. V 30-ih letih minulega stoletja je priljubljenost tradicionalnih tekem Carreras en campo upadla, popularizirala pa se je različica profesionalnega tekaškega športa po angleškem modelu. Zaslužkarstvo je postalo pomembnejše od slave in časti tradicije. Španski hrti so z uvedbo tekmovanj za umetno – elektronsko vabo sicer pokazali dobre rezultate, a nobena pasma psov se v hitrosti in eksplozivnosti ni uspela primerjati z velikim angleškim hrtom. Ker pa so slednje omenjeni psi bolj podvrženi poškodbam (saj prvenstveno niso bili vzrejeni za tek po grobem španskem terenu), so se pričela križanja med uvoženimi greyhoundi ter domačimi galgi. Videz in značaj teh križancev je bolj spominjal na angleške hrte, originalnemu španskemu galgu pa je zato močno pretilo izumrtje. Kasneje je število galgov ponovno pričelo naraščati, pasma je ohranjena, iz razloga križanj z greyhoundom pa sedaj prevladuje različica kratkodlakih galgov.

Pasma je bila precej pozno priznana s strani mednarodne kinološke zveze – FCI, in sicer je bil prvi standard napisan šele v zgodnjih 80-ih letih prejšnjega stoletja. Na žalost mnogo psov v Španiji ni registriranih, saj se uporabljajo samo za lov. Zanimivo je, da v Španiji prevladuje kratkodlaka varianta španskega hrta in da je v Španiji samo okroli 20 odstotkov vseh španskih hrtov, ki so ostrodlaki. Izven španskih meja so bolj priljubljeni ostrodlaki psi, morda zato, ker ta tip španskega hrta ne daje vtisa tesne povezanosti z greyhoundom.

 

Karakter in temperament

 

galgo1

Galgo je izjemno inteligenten pes privlačnega temperamenta. Je resen, včasih malo rezerviran, mil, ponosen in samosvoj, hkrati pa odločen in neustrašen v lovu. Obožuje svoje bližnje, še zlasti svojega “gospodarja”, pravzaprav je boljši izraz “najboljšega prijatelja”. Je tih stanovalec v hiši ter se dobro razume z drugimi psi.

Do tujcev je lahko včasih malce plah, a skoraj vedno zadržan. Kot lovec je izredno energičen in živahen. Zaradi močne osebnosti in intelekta običajno upošteva le ukaze, ki se mu zdijo smiselni, kar pa ne pomeni, da ni discipliniran.

 

 

Prirejeno po:

http://en.wikipedia.org/wiki/index.html?curid=29166

http://www.galgo.de/frames_e.htm?

– http://www.galgo.de/galgos/galgos_e.htm

 

Primerjava Galgo – Greyhound