HRTJI SVET SLOVENIJE | Društvo za pomoč hrtom v stiski

VEGINA ZGODBA

Dobro se spominjava slikice na spletni strani, ki je prikazovala obupano hrtico s pripisom, da je umirjena, prijazna in plašna. V trenutku sva vedela, da bo najina, nisva pa se zavedala, da bo to odločitev, ki nama bo v veliki meri spremenila življenje. Kmalu je prišel dan prihoda in človek je težko pripravljen na to, da k njemu prihaja bitje, ki je tako drugačno od vsega videnega. In je prišla …

Suhljata, umazana, brez volje, da bi naju sploh pogledala v oči. Skočila je v prtljažnik avtomobila in se brez interesa odpeljala - ne vedoč, da se končno pelje življenju naproti. Stopnice smo premagali počasi, nato pa si je v stanovanju našla svoj prostor, ki je slučajno bila najina postelja. Zdi se nama čisto normalno, da omeniva, da sva naslednjih nekaj dni spala na kavču. Po nekaj dneh smo jo okopali, tekla je temno rjava voda … Verjetno prva po dolgih letih. Sprva je bila brez volje do življenja. Sprehajali smo se po mestu in gozdu in nekoč najbrž neustrašna lovka, se je zdaj bala že najmanjšega mestnega cucka, ki ji je na povodcu prišel naproti. Bala se je motorjev, kosilnic … Še najbolj so ji strah v kosti naganjale na videz tako nenevarne stvari, kot so plastične vrečke in cunje sredi ceste. A vedela sva, da se bodo stvari kmalu obrnile na bolje. Le nekaj časa je bilo potrebnega.
Presenetilo naju je, kako ob popolnoma tujem bitju v stanovanju, takoj začutiš njegov miroljuben odnos do ljudi. Človeku ne bi storila žalega, niti v sanjah… Nato je iz dneva v dan šlo na bolje … Prvič pomiga z repom, prvič zalaja, prvič se stisne k nama … V pol leta se je navadila skoraj na vse, po enem letu je že izgubila strah pred ljudmi in ostalimi psi. Hitro sva ugotovila, da je kljub petim letom starosti po srcu pravi otročaj. Ves čas bi se igrala, če ni drugih igrač, pa kar s svojim repom.

Vega je hitro postala prava ljubljenka vseh v širši družini. Tudi na ulici nas ljudje ustavljajo in ji izrekajo komplimente. Doma je skromna in nezahtevna. Nikoli za nič ne prosi, ničesar ne zahteva. Vzame le tisto, kar ji je ponujeno.

Čeprav je še vedno mirna, zadržana in plašna, je, kadar je v svojem svetu (na travniku ali v gozdu spuščena s povodca), pravi lovec. Tam, kjer je lahko sproščena in prvinska, pokaže svojo samozavest in svoje veščine. Njene gibalne sposobnosti so naravnost neverjetne. Vijuganje med drevesi, tek po pobočju … Vse z neverjetno hitrostjo. V veliko veselje nama je gledati, kako je postala srečna in vesela, kako se veseli vsakega sprehoda in kako ob vsakem najinem dotiku pripre oči in se nasloni ob roko.
Sprva podrejena hrtica je sedaj v pasji družbi postala prav ošabna. Malim psom ne pusti več, da jo preganjajo … Vedno mora biti ona tista, ki jih podi po travi. A s svojo nežnostjo tudi med igro navdušuje vse prisotne. Zvečer še vedno rada zaspi kar na najini postelji in kadar je tako, ji posteljo z veseljem prepustiva.
Nikakor nama ni žal vsake minute, ki jo lahko preživiva z njo, kajti, čeprav naju le nemo opazuje, s svojo skromnostjo in prisotnostjo nudi topel občutek. Postala je pravi popolni hišni ljubljenček.
Če naju kdo vpraša, ali smo imeli z njo kaj problemov, mu odgovoriva, da ne. Glede na to, od kod je prišla, iz kakšnega krutega sveta, ki ji ni namenil niti kančka pozornosti in ljubezni, so problemi, ki smo jih imeli, res nepomembni.

Sedaj končno ve, kako je, če te ima nekdo rad. In kako je, če imaš lahko nekoga rad. Najbolj srečna je takrat, ko je cel njen trop (družina) na kupu in nas ima vse na očeh.

Galgo Vego lahko spremljate tudi na forumu Hrtji svet TUKAJ

(Avtorja: Dobran in Polona)

Domov