HRTJI SVET SLOVENIJE | Društvo za pomoč hrtom v stiski

POMPEYINA ZGODBA

Kako je v naše življenje prišla Pompeya ...
Že nekaj časa smo bili seznanjeni s problematiko hrtov v svetu, preden smo se dokončno odločili za posvojitev. Pretreseni smo bili nad prebranimi zgodbami in se vedno znova nejeverno sprašavali, ali je to sploh resnično.

Kako lahko človek stori kaj takšnega? Pridno smo spremljali dogajanje na tem področju, tako pri nas, kot v tujini, in španski hrti so nam počasi lezli pod kožo. A nekako še ni napočil pravi čas in ni bilo pravih iskric.
Nekega dne se je z računalniškega zaslona v nas zazrla bradata hrtica s samosvojimi očkami. Ob pogledu nanjo, nam je malo poskočilo srce, saj nas je njena bradica spominjala na našo dolgoletno štirinožno spremljevalko. Vendar odločitev zanjo še ni dozorela, saj so v nas zrle številne simpatične očke, ki so si želele doma prav tako kot ona. Neodločnost pri odločitvi so še spodbujali dvomi, ali bo izbira hrta z zaslona pravilna in če nam bo izbranec pisan na kožo oziroma mi njemu. Ko smo prejeli novico, da v Slovenijo prihaja prav ona, smo se brez pomislekov odločili zanjo. Odštevali smo dneve do njenega prihoda, ki so se navidezno kar množili in končno je prišel dan, ko smo jo lahko stisnili k sebi. Ob prihodu ni bila pretirano suha, ne prestrašena ali poškodovana, pravzaprav v precej dobrem stanju. Hitro in z zanimanjem se je navajala na vse novosti v svojem življenju. Že čez nekaj dni smo jo morali spoznati z ostalimi posvojenimi hrti, saj je mlada navihanka zelo pogrešala štirinožno družbo.
In kakšnega značaja je naša Pompeya? Mlada navihanka, živo srebrno in nagajivost v enem telesu. Vedno v gibanju, saj je preveč poležavanja škodljivo.

Zato se na sprehodu nikakor ne stoji in to tudi glasno pove. Po vsem tem gibanju se seveda prileže tudi trden spanec na mehki podlagi, pri katerem ni rada motena. Vesela je družbe drugih psov, ki jih takoj povabi k igri, kar pri njej seveda pomeni dir. Prijazna do ljudi, a hkrati malce zadržana do neznancev. Seveda ne otrok; te kar takoj, če je le mogoče, oblizne po obrazu. "Njenih" ljudi, naj bo to družina ali lastniki hrtjih prijateljev, se neizmerno razveseli, nori in skače od veselja. Velik lahkotnik, ki težko preskoči redni obrok. In seveda "cartek", kot se za hrta spodobi.
Šele zdaj, ko bo skoraj leto dni v našem domu, smo opazili, kako se je njeno vedenje spremenilo. Vedno bolj in bolj nam odpira svojo dušico in nam izkazuje svojo naklonjenost.

Kaj naj povem za zaključek? Toliko dvomov se nam je porajalo pred posvojitvijo in vsi so se razblinili v prvih tednih našega sobivanja. Hrti so čudoviti, malce posebni sopotniki in niti za trenutek nisem obžalovala naše odločitve. Pompeya nam je odprla vrata v hrtji svet, prinesla nova prijateljstva in tlakovala pot hrtu, ki bo prišel nekoč.

Galgo Pompeyo lahko spremljate tudi na forumu Hrtji svet TUKAJ

(Avtorica: Urška Roter)

Domov