HRTJI SVET SLOVENIJE | Društvo za pomoč hrtom v stiski

NEKINA ZGODBA

Kako naj opišem Nekino zgodbo?
Zgodbo španske hrtice, katere naša in njena skupna pot se je začela v Španiji, pred vrati zavetišča Arca de Noe v Albacetu, kjer je stala prestrašena, žejna, lačna ter predvsem čisto sama, zapuščena in zmedena.
Za tisto zgodbo, ki vsebuje pot Neke kot mladička, kot eno- ali dveletno psičko, zgodbo, ki se je začela že mnogo prej in je bila verjetno vse prej kot vesela in srečna, ne bomo nikoli izvedeli.

To zgodbo nosi Neka sama v srcu in vemo, da se je nikoli več ne bo hotela spomniti, to je mogoče videti po brazgotinah na njenem telesu ter po brazgotinah, ki so se zasidrale v njeno dušo in srce.
Da, ta del njene zgodbe bo za vedno ostal prikrit našim očem, čeprav ga lahko prepoznamo v njenem obnašanju, njenih reakcijah, njenem pogledu …

Naša skupna zgodba z Neko se je iz Španije nadaljevala s transportom do Modene, kjer so jo prevzeli in pripeljali v Ljubljano člani ekipe Pomoc hrtom.org, za kar smo jim in jim bomo vedno hvaležni, saj so nam v naš dom pripeljali neprecenljiv zaklad.

V naš dom je tako nekega hladnega nedeljskega dopoldneva prišla Neka, suhcena in prestrašena psička, ki nas je sprva samo opazovala in se je prestrašila vsakega najmanjšega oddaljenega šuma.
Njen kožušček ni bil videti zdrav, dlaka ji je odpadala in videlo se je, da ni nihče nikoli skrbel zanjo tako, kot bi moral in kot si zasluži vsak kuža.
Čutiti je bilo, da je ni nihče nikoli stisnil k sebi, da je niso božali niti ji izkazovali ljubezni, da je ni nikoli nihče obravnaval kot enakovrednega člana družine, prav tako pa se je iz njenih reakcij videlo, da je bila tudi večkrat tepena.

Neka se je namreč zelo bala (in se še zdaj boji) starejših moških, ki so imeli v rokah palico ali dežnik, in če je takšna oseba slučajno tak ali podoben predmet dvignila, je Neka otrpnila in se prestrašena, če ne že kar panična, skrila v naše varno zavetje.
Ja, za njo je verjetno hudo življenje in končno je prišla k nam, ki ji kažemo (in ji vedno bomo), kaj je pravo "pasje" življenje, kaj je prava ljubezen, kaj so dolgi sprehodi in potepanja v naravi, kaj so božanja do konca in nazaj ter nazadnje tudi to, kar Neka najbolj obožuje, kaj je dobra hrana. Neka je v tem pogledu prava pasja gurmanka in z veseljem pospravi prav vsak obrok, ki ga s srcem vsak dan pripravimo posebej zanjo.

Prav s ponosom lahko danes povemo, da se je Neka spremenila v pravo damo galgolino, ki nam dan za dnem vrača ljubezen in vdanost ter nam podarja najlepše trenutke, ki jih lahko človek preživi s svojim pasjim prijateljem.
In danes si nihče iz naše družine ne more več predstavljati življenja brez nje, saj nas s svojo osebnostjo in z značajem navdušuje iz dneva v dan.
Neka, radi te imamo.

V posnetku spodaj naša draga Neka ...

Galgo Neko lahko spremljate tudi na forumu Hrtji svet TUKAJ

(Avtorica: Larisa Počivavšek)

Domov