HRTJI SVET SLOVENIJE | Društvo za pomoč hrtom v stiski

Zgodba o Tomu in Gali …

To je zgodba o dveh galgih, ki sta bila zapuščena v Španiji, prepuščena samima sebi na nekem polju. Še zdaleč takšne zgodbe niso tako zelo osamljen primer, razlika je le ta, da se je ta zgodba končala srečno predvsem zaradi požrtvovalnosti in srčnosti prostovoljcev zavetišča Scooby Medina.

Ko so ju prvič srečali sta bila Gala in Tom v usmiljenja vrednem stanju – izčrpana, poškodovana in popolnoma prestrašena vsakič, ko so se jima želeli približati.

Nekaj očitno zelo podlih ljudi se je iz Toma in Gale norčevalo, vanju so metali kamenje in ju na smrt strašili in ravno vse to je vodilo tako daleč, da sta popolnoma izgubila zaupanje v ljudi. Ob tem krutem dejanju ljudi sta bila stisnjena v kot, saj se nista imela kam umakniti. Končno sta našla pot, se izmuznila, umaknila temu krutemu mučenju ter se skrivala pred svetom in ljudmi, ki bi jima še lahko škodovali.
Prostovoljci zavetišča Scooby Medina je skrbelo, da bi se lahko izstradala do smrti, bila sta tako zelo prestrašena in nezaupljiva, zato se jim je skoraj nemogoče zdelo, da bi lahko kdaj pridobili njuno zaupanje. Več kot dve leti je minilo - leti, v katerih so obupavali nad njuno usodo, s tem, ko so iskali njuna skrivna prebivališča, kamor so jima prinašali hrano, … a z vsakim obiskom so jima bili vse bliže.
Končno je prišel dan, ko se je njihov trud poplačal, saj sta jima začela zaupati.

Po tem »preboju« so si oddahnili, niso obupali in še vedno so jima prinašali obilne obroke hrane, ter vztrajno opazovali, da sta pojedla vse do zadnjega koščka, saj je sicer nekdo, če so jima pustili hrano tam, vztrajno metal proč vso hrano, ki bi jima ostajala.
Počasi a vztrajno sta Tom in Gala pričela pridobivati na teži, njuna kožuščka, prej tako brez sijaja, sta se začela svetiti. Hrana, ki so jo prostovoljci doma pripravljali posebej zanju, je oživljala njuno zdravje in dušo. Žal pa to srčno obdobje ni trajalo dolgo. Ogorčeni so nekoč videli, kako je skupina fantov z vrvjo poskušala ujeti Galo – lahko si samo mislimo, s kakšnim namenom so to počeli.

Da je bilo še huje, sta dva fanta obkolila in potisnila Toma v kot, čigar izraz skrajne groze je bil v nasprotju z zlobno radostjo, ki je prevevala obraza teh dveh krutih fantov. Prostovoljci so dregetali od žive groze, ko so samo pomislili na to, kaj vse bi se jima lahko zgodilo, če njih ne bi bilo tam.
Ženske iz okolice so kasneje tudi povedale, da ti fantje niso ljubili ničesar bolj od »zabave« s psi ...:(
Vprašanje časti v njihovi igri je bilo, kako s krutim izživljanjem ne odnehati prej, preden pes ne pogine. Žalostno vendar resnično je zavest ljudi do živali v Španiji na zelo nizki ravni …
Razmišljanje o tem kaj vse bi se jima lahko zgodilo, je bilo za prostovoljce zavetišča preveč grozno, zato je v njih odmevalo le eno – REŠITI JU MORAMO!.
Na našo srečo se jim je Gala kmalu približala, celo jedla jim je iz rok, za kratek čas so jo lahko celo objeli in pobožali. Ostalo je bilo lahko – preprosto so jo pripeli na povodec in šla je z njimi, sledila jim je brez upiranja.

Ne glede na to, kako zelo so se trudili, jim Toma tisti dan ni uspelo ujeti. Stal je tam, le slab meter oddaljen od njih, kakor, da bi hotel izjokati besede: »Tako rad bi prišel, a ne zmorem.«
Naslednji dan so zopet prišli tja, a tokrat trdno odločeni, da ga rešijo, ne glede na to, koliko potrpljenja in celo poguma bi jih to lahko stalo.

Gala in Tom sta danes na varnem. Za prostovoljce zavetišča Scooby Medina je bilo to dolgo in težko popotovanje, a več kot poplačano z neizmerno hvaležnostjo od doživljanju njune nežne in ljubke osebnosti, njunega zadovoljstva in hvaležnosti. Oba prežema izredna osebnostna moč. Sprva so mislili, da se jima bo težko vživeti v novo okolje po vsem, kar sta bila preživela in pretrpela. Toda izkazalo se je, da so se zelo zmotili! Vse, po čemer Gala in Tom hrepenita je človeška ljubezen, mehak in topel kotiček, kjer bi lahko počivala in priložnost za izkazovanje svoje hvaležnosti sleherni dan svojega življenja.

Tom in Gala bosta naredila človeka, ki ju bo posvojil najsrečnejšega na Zemlji.
Naj bo to morda vaš srečni dan! Odprite svoje srce in svoj dom tema dvema prečudovitima galgoma, ki ne pričakujeta ničesar drugega kot to, da bi lahko bila ob vaši strani za vedno. Ponudite jima topel objem, veliko mero ljubezni in predvsem varnosti, da jima nikoli več ne bo potrebno izkusiti krutosti, ki jo premorejo nekateri ljudje.

Ta zgodba se je za Toma in Galo končala srečno, zanju bo pot od tukaj naprej postlana s soncem in mavrico. A žal, mnogim kaj takšnega žal ne uspe.

Če bi ne bilo požrtvovalnih ljudi, kot so prostovoljci zavetišča Scooby Medina in seveda prostovoljcev ostalih zavetišč v Španiji, potem bi tudi srečnih zgodb, kot v primeru Toma in Gale, ne bilo.
Prav tako danes brez takšnih ljudi ne bi bilo tudi posvojenih galgov, ki živijo svoja srečna življenja v Sloveniji in, ki so morda pretrpeli podobno tragedijo kot Tom in Gala.

Za vso podporo v obliki donacij, ki bi jo morebiti radi izkazali zavetišču Scooby Medina, se prosimo obrnite na naš elektronski naslov: info@hrtjisvet.org.

Vse pohvale za požrtvovalno in srčno delo vseh prostovoljcev zavetišča Scooby Medina.
Srečno Tom in Gala v novo življenje … :-)

Zgoraj na fotografiji lahko vidite vodjo zavetišča Scooby Medina gospoda Fermina. Tom in Gala se trenutno nahajata pri njemu doma v začasnem skrbništvu, kjer ponavadi prebiva kar nekaj "začasnikov", tisti, ki najbolj potrebujejo individualno pomoč in nego.